Vzeti je namreč moral avto, ki ga že tako ali tako kupujejo predvsem tisti bolj premožni in bolj razvajeni, nato pa ta avto pretvoriti v avto, ki bo tem odličnosti vajenim razvajencem ponudil neko novo zgodbo. Z drugimi besedami: ki jim bo dal občutek, da so si kupili ferrarija za vsak dan. Lahko celo v dobesednem pomenu, na voljo sta celo abartha ferrari in maserati edition, a že tudi preizkušeni abarth turismo ima nekaj duha Maranella in Modene.

Tako že ta turismo iz sredine ponudbe ponudi tisto tako poželjivo dirkaško kašljanje iz izpuha. Bolj izrazito seveda postane, ko pritisnemo tipko sport, a tem premožnežem bo verjetno težko shajati z vedenjem, da bi lahko dobili še več, recimo z različico competizione s še bolj navitim motorjem in dirkaškimi komponentami. Lahko bi izbrali samodejni menjalnik, ki tako kot abarth ferrari na sredinski konzoli nima več prestavne ročice, ampak samo še gumbe za naprej in nazaj.
Ko govorijo čustva, je težko reči, kolikšen paket odličnostnih podrobnosti je dovolj. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da bodo vozniki z izostrenimi veščinami za dinamično vožnjo, v turismu našli priložnosti ža izboljšave. Tistim pa, ki padajo predvsem na imidž in obliko, bo že turismo mnogo prehiter.

Skupen prav vsem abarthom, naj bodo ferrari, maserati, competizione ali zgolj turismo, pa je torej nakup na podlagi čustev, razum je tu povsem nepomemben.