Walter Treser je bil pri Audiju na čelu ekipe dvanajstih izjemnih inženirjev. Ti so precej stran od oči večine članov uprave razvijali štirikolesni pogon za cestna vozila. Že od same ideje naprej je vedel, da mora biti ime nekaj posebnega, saj bo pomenilo prelomnico v avtomobilski industriji. Sanjal je ime quattro. Na sestanek s tržniki je prinesel stekleničko parfuma carat in rekel "to ne more biti to" ter jih prepričal o poimenovanju quattro. Drugo je zgodovina.

Kako poimenujejo imena avtomobilov?

Na splošno je izbira imen v avtomobilski industriji zelo pestra. V tragediji Romeo in Julija se pojavi znani citat, ki govori o tem, da bistvo stvari ni v njihovem poimenovanju. Ne glede na to, kako imenujemo vrtnico, bo njen vonj vselej enak. Tako Julija pravi: "Kaj je v imenu? Kar imenujemo vrtnica, bi enako dišalo pod katerim koli drugim imenom." Kot vemo, naivno in predvsem neskončno zaljubljeno dekle s tem sporoča, da je njen Romeo tak, kot je, ne glede na priimek, ki ga nosi. Prinaša pa njegov priimek s seboj kup težav, česar ljubezen seveda ne želi videti, zato jo imamo tako radi.

Romeo in Julija nista omenjena po naključju, saj je za vogalom tudi njuna alfa. Izbira avtomobilskega imena je, kot kaže zgodovina, mešanica vsega mogočega. Na eni strani imamo ljubezen v najbolj prvinski obliki, praviloma do žensk (Flavia, Giulietta, Dyane, Mercedes, Zoe …), potem je tu občudovanje živali (mustang, beetle, gallardo, jaguar, viper …) in poklon krajem (Rio, Cherokee, Torino, Toledo, Ibiza …). Na drugi strani pa imamo z vidika prodajne psihologije manj tvegane alfanumerične rešitve (A4, LS, XC90, X5, GS 450 …), ki so tudi bolj logične in konsistentne v razvrščanju hišnih modelov po velikostni in namenu. Take oznake pa so seveda manj čustvene.