Pred kolesarji smo se peljali z motociklom in spremljali postavljanje zapor tik pred prihodom ubežne skupine tekmovalcev in glavnine, ki jim je sledila z nekaj zaostanka. Impresiven je že pogled na neštete gasilce in varnostnike, ki skrbijo za to, da iz neštetih uvozov, dovozov do hiš in križišč v trenutku prihoda tekmovalcev nihče ne zapelje na cesto. Bliže kot je karavana kolesarjev, bolj zategujejo neprodušnost dostopa do cest, in ko pridejo na koncu še policisti na motorjih, je to zadnji znak, da na cesti ne sme biti nikogar več.

Letošnji Trije kralji so bili zaradi močnega dežja in izredno hladnega vremena nečloveško naporni, in verjamemo junaku etape Primožu Rogliču, da je tik pred vrhom mislil, da ga bo pobralo. Vzpon je seveda svojevrsten napor, prav nič manjša loterija pa ni bil tokrat spust po zavitih, ozkih in mokrih cestah skozi gozdove in vasi, ko kolesarji pri visokih hitrostih na kot rezilo tankih gumah iščejo mejo oprijema pnevmatike. Še na našem motociklu se je sistem ABS vklapljal že pri malo močnejših zaviranjih pred ovinki.

Bogdan Fink - dirigent mobilnega orkestra

Med dirko smo za trenutek zmotili tudi organizacijskega direktorja kolesarske dirke po Sloveniji in direktorja kolesarskega kluba Adria Mobil Bogdana Finka, ki je hitro postregel z impresivno statistiko v dirki sodelujočih vozil. Letos na dirki sodeluje kar 40 vozil organizatorja, 30 vozil sodelujočih ekip, več kot 20 policistov na motornih kolesih in približno toliko motoristov, ki opravljajo redarsko, novinarsko in spremljevalno službo, za prevoz snemalcev, fotografov in sodnikov dirke.

Direktor dirke mora skrbeti tudi za dosledno upoštevanje predpisanih mednarodnih pravil za organizacijo in izvedbo dirke, ki natančno predpisujejo, kje se vozijo vozila organizatorja, sodnikov, novinarjev in spremljevalna vozila. Fink pravi, da je nadzor in upoštevanje pravil ključen pogoj, da se lahko tako veliko vozil na dirki po cesti premika nemoteno in brez zastojev.

Pospeški avtomobila bistveni

Pri tem je treba upoštevati, da se hitrostni ritem kolesarjev nenehno spreminja, hkrati pa morajo biti nekatera vozila daleč pred kolesarji, druga tik pred njimi, ena skoraj ob njih in vsa druga za njimi.

Fink pravi, da so kot dolgoletni profesionalni organizator dirke skrbni tudi pri izbiri vozil, ki jih potrebujejo v spremljevalni ekipi, saj so na dirkah ugotovili, da potrebujejo vozila, ki imajo dovolj veliko motorno moč in navor v nižjem območju vrtljajev. To je pomembno zato, poudari sogovornik, ker se pri spustih, zavojih pa tudi vzponih pogosto zgodi, da kolesarji pridejo preblizu spremljevalnega vozila, ki mora na to bliskovito pospešiti - zato je nujno, da imajo vozila dovolj moči, da lahko v vsakem trenutku zagotovijo dobre pospeške.

Kolesarji mimo po levi in desni

Po pravilih je sicer tako, da smejo biti najbližje kolesarjem samo motoristi, a vendar se večkrat, zaradi različnih pobegov ali zavojev zgodi, da se zelo blizu najde tudi vozilo glavnega sodnika, ki je kolesarjem prvo najbližje osebno vozilo. V takih primerih je treba imeti hitro na voljo dovolj moči, da lahko avto sledi motoristom, ki so po tej plati bolj okretni in zato kolesarjem lažje sledijo bolj tesno.

Fink dodaja, da predstavlja spremljanje dirke za avtomobile izjemno obremenitev, saj se veliko časa vozi pri nizkih hitrostih, nato gre pri spustih skozi ovinke spet zelo hitro, po ravnini se pogosto zamenja hitrostni ritem in podobno.

Temu pa morajo biti kos tudi vozniki, saj predstavlja taka vožnja veliko obremenitev tudi zanje. Spremljanje kolesarjev je seveda najlažje po ravnini, ko zaostali kolesarji lovijo pobegle, pa se lahko hitro zgodi, da ujamejo motoriste in spremljevalna vozila. Takrat, kot pravi Fink, prehitevajo avtomobile po levi in desni strani, saj iščejo vsak zase trenutek in špranjo skozi katero lahko pobegnejo tekmecem. Slednje od voznikov zahteva izredno zbranost in mirnost ter seveda nenehno spremljanje doganjanja pred vozilom, ob njem in za njim.