3. januarja 1899 je časopis The New York Times v nekem članku omenil "automobile". To je bila prva znana javna omemba izraza avtomobil.

17. januarja 1899 je belgijski voznik Camille Jenatzy z električnim avtomobilom lastne izdelave Le Jamais Contente s hitrostjo 66,67 kilometra na uro osvojil rekord v hitrosti vožnje. Njegov rekord je še isti dan s hitrostjo 70,31 kilometra na uro z električnim avtomobilom znamke Jenataud presegel nosilec prejšnjega rekorda Gaston Chasseloup-Laubat. Tekmovanja s tem še ni bilo konec, saj je Jenatzy rekord izboljšal že čez deset dni, Chasseloup-Laubat mu je 4. marca spet vzel prvenstvo, ki si ga je Jenatzy ponovno osvojil 29. aprila, ko je vozil kar s hitrostjo 105,88 kilometra na uro. To je bil tudi zadnji rekord v hitrosti vožnje, ki so ga dosegli z električnim avtomobilom, saj so poznejše do leta 1963 dosegali s parnimi ali bencinskimi, potem pa z reaktivnimi avtomobili.

21. januarja 1899 so bratje Opel pridobili pravice za izdelovanje avtomobilov lutzmann in v tovarni v Rüsselsheimu, kjer so dotlej izdelovali šivalne stroje, kolesa in druge aparate, zagnali avtomobilsko proizvodnjo. Prvotno znamko opel-lutzmann so kmalu opustili in leta 1902 predstavili prvi avtomobil lastne konstrukcije. V desetletjih, ki so mu sledila, se je Opel razvil v eno vodilnih sil evropske avtomobilske industrije. Svoje tovarne je neprestano posodabljal in kot prva avtomobilska tovarna v Evropi uvedel tudi proizvodnjo na tekočem traku. Leta 1929 je prišel v last General Motorsa, ki ga je pred dvema letoma prodal skupini PSA.

25. marca 1899 se je v Invercargillu rodil novozelandski motociklistični dirkač Herbert Burt James Munro, ki je zaslovel predvsem 26. avgusta 1967, ko je na slani ravnici Bonneville s hitrostjo 295,453 km/h dosegel še vedno veljavni svetovni rekord med motocikli pod 1.000 ccm. Zanimivo je, da je bil Munro tedaj star 68 let, vozil pa je 47 let star motocikel znamke Indian, ki ga je na dosežek pripravljal kar dvajset let. O njegovem dosežku so leta 2005 posneli tudi film The World's Fastest Indian z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi.
11. julija 1899 so Giovanni Agnelli in več sovlagateljev v palači Palazzo Bricherasio v Torinu podpisali listino o ustanovitvi avtomobilske tovarne Fabrica Italiana Automobili Torino, ki jo vso njeno zgodovino poznamo pod kratico FIAT. Še isto leto je iz tovarne pripeljal tudi njen prvi avtomobil, fiat 4 HP z 0,7-litrskim dvovaljnim motorjem, ki ga je v prvem letu izdelal v osmih primerkih, do konca proizvodnje leta 1900 pa v 24 primerkih.

27. junija 1909 je tovarna Daimler Motoren Gesselschaft kot znak na avtomobilih mercedes začela uporabljati trikrako zvezdo, ki jo nekoliko spremenjeno poznamo še danes. Njeni kraki naj bi predstavljali tri smernice, zemljo, vodo in zrak, ki so Daimlerja in Maybacha vodile pri razvoju lahkega bencinskega motorja, ki sta ga hotela od samega začetka uporabiti za pogon kopenskih, vodnih in zračnih vozil. Gottlieb je sicer umrl že marca 1900, zato pa sta se simbola, ki ga je imel v mislih njun oče, dobro desetletje pozneje spomnila njegova sinova, ki sta ga tudi patentirala kot uradni znak podjetja.

14. oktobra 1909 se je rodil nemški voznik, dirkač in osvajalec hitrostnih rekordov Bernd Rosemeyer. Rosemeyer je začel z dvaindvajsetimi leti dirkati z motocikli, leta 1935 pa je prešel na Auto-Unionove avtomobile in se povzpel med avtomobilske zvezdnike. Bil je tudi prvi voznik, ki je na navadni avtocesti presegel hitrost 400 km/h. Konec tridesetih let so nemški nacistični voditelji spoznali propagandno vrednost hitrostnih rekordov in jih podpirali, največja tekmeca pa sta bila Auto-Union in Mercedes-Benz. Rosemeyer je oktobra 1937 z auto-unionom dosegel hitrost 406,32 km/h, Rudolf Carraciola pa je 28. januarja 1938 na avtocesti Frankfurt-Darmstadt-Heidelberg z mercedesom vozil kar 432,692 km/h. Rosemeyer se je še isti dan lotil izboljšave rekorda, vendar mu ni uspelo, saj je pri hitrosti 432 km/h njegov avto zašel v zračni vrtinec, ki ga je dvignil in razbil ob cesti. Rosemeyer je bil takoj mrtev.

Leta 1919 je iz avtomobilske tovarne, ki jo je ustanovil francoski inženir Andre Citroën, pripeljal prvi avtomobil znamke citroën, type A, prvi množično proizvajani avtomobil v Evropi. Citroën si ga je zamislil kot množični avtomobil, zato je bila njegova cena, tudi po zaslugi proizvodnje na tekočem traku, precej nizka. Pomembnejši je bil citroën 5CV, ki so ga Francozi preimenovali v peite citron ('majhna limona'), saj je bil sprva na voljo le v svetlo rumeni barvi. S porabo goriva 5 litrov na 100 km je bil za svoje čase presenetljivo gospodaren, cena se je gibala v znosnih mejah, vzdrževanje pa je bilo v primerjavi z drugimi avtomobili precej preprosto. Ker je bil okreten in lahko obvladljiv, je obveljal tudi za prvi "damski avtomobil" in uvedel merila tudi za poznejše modele francoske znamke.

18. januarja 1919 je bila v Londonu ustanovljena avtomobilska tovarna Bentley. Kot samostojna tovarna športnih in razkošnih avtomobilov se je obdržala do novembra 1931, ko jo je kupil Rolls-Royce.

4. aprila 1929 je v 84. letu življenja na svojem domu v Ladenburgu ob reki Neckar v Nemčiji za vnetjem bronhijev umrl eden izmed izumiteljev avtomobila Carl Benz. Do svoje smrti maja 1944 je v družinski hiši živela tudi njegova žena Bertha Benz, v lasti družine Benz pa je ostala še naslednja tri desetletja.

16. novembra 1929 je Enzo Ferrari, ki je na avtomobilskih dirkah debitiral že oktobra 1919. ustanovil Alfa Romeov dirkaški oddelek Scuderia Ferrari. Oddelek, ki je bil sprva zamišljen kot neke vrste dirkaški klub, je kmalu prerasel v močan oddelek, ki je v tridesetih letih prevzel vso športno dejavnost milanske tovarne. Ferrari se je po drugi svetovni vojni osamosvojil in ustanovil lastno tovarno, ki je leta 1948 na dirkah prvič nastopila z lastnim avtomobilom, ferrarijem 125.

3. avgusta 1939 je bila na znamenitem britanskem dirkališču Brooklands pri Weybridgeu v Surreyju zadnja avtomobilska dirka, s čimer se je končala 32-letna zgodovina tega prvega ovalnega dirkališča na svetu, na katerem se je odvilo veliko avtomobilske in letalske zgodovine. Danes je na njem avtomobilski in letalski muzej, prirejajo pa tudi znana srečanja starodobnikov.

3. septembra 1939 je v Kalemegdanskem parku v Beogradu potekala prva in edina dirka za Veliko nagrado Jugoslavije. Zmagal je italijanski tekmovalec Tazio Nuvolari z nemškim bolidom iz Auto Uniona. Tekmovanje, ki je potekalo v času, ko so nemške in sovjetske enote že tretji dan prodirale na Poljsko, je bilo zadnja dirka za veliko nagrado v obdobju pred drugo svetovno vojno

18. oktobra 1939 se je v New Yorku zbrala skupina mož, ki so bili povezani z napredkom avtomobilske industrije, da bi ustanovila organizacijo, ki bi negovala spomin na zgodnje pionirje in poznejše tvorne ustvarjalce na področju avtomobilizma. Organizacija, ki se je sprva imenovala Automobile Old Timers, zdaj pa je znana kot Automotive Hall of Fame, je do danes na svoj seznam uvrstila več kot dvesto posameznikov, ki so pustili neizbrisni pečat v avtomobilizmu.

17. marca 1949 so na ženevskem avtomobilskem salonu predstavili prvi porsche. Šlo je za porsche 356, športno različico Volkswagnovega hrošča, ki ga je Ferdinand Porsche pred drugo svetovno vojno razvil na Hiterjevo željo. Avtomobil je s svojimi zaokroženimi linijami, motorjem v zadku in športnostjo postavil smernice za poznejše uspešne avtomobile avtomobilske tovarne Porsche in si v rekordnem času pridobil množico zvestih navdušencev.

16. decembra 1949 je švedska letalska tovarna Svenska Aeroplan Aktiebolaget izdelala prvi avtomobil, ki se je imenoval saab 92. Številka v imenu je preprosto označevala številko izdelka te tovarne, saj so bile številke do 90 rezervirane za vojaška letala, saab 90 in 91 pa sta že bili civilni letali. Leta 1965 se je koncern preimenoval v Saab Aktienbolag, čez nekaj let pa preprosto v Saab.

Leta 1959 je britanski inženir grškega rodu sir Alec Issigonis razvil majhen avtomobil, ki je navdušil s prostornostjo v majhni karoseriji, udobjem in živahnimi voznimi lastnostmi ter v šestdesetih letih hitro prerasel v ikono pop kulture, ki so jo povezovali z vsem britanskim. Avtomobil, ki smo ga v glavnem poznali kot mini morris, je sicer doživel vrsto modifikacij in izboljšav, a se je v načeloma osnovni obliki obdržal vse do leta 2000.

10. januarja 1979 je s tekočih trakov zapeljal zadnji primerek kabrioletske različice Volkswagnovega hrošča. Volkswagen hrošč je bil izjemno priljubljen avtomobil, zato so na njegovo sicer le malenkostno spremenjeno karoserijo začeli vgrajevati tudi novosti, kot sta bili strešno okno in platnena streha.

17. decembra 1979 je ameriški voznik Stan Barrett prvikrat presegel hitrost zvoka v vožnji z avtomobilom. Na Rogersovem izsušenem jezeru je z raketnim avtomobilom Budweisser Rocket Car med vožnjo v eno smer dosegel hitrost 1.190,377 km/h, a je rekord ostal neuraden. Za potrditev svetovnega rekorda sta namreč potrebni dve vožnji v nasprotnih smereh, iz katerih izračunajo povprečje.

Toyota je 1. septembra 1989 prodala prvi avtomobil svoje razkošne znamke Lexus. Znamko so sicer začeli pripravljati šest let pred tem, ko je predsednik upravnega odbora Eiji Toyoda podjetje pozval k novemu izzivu – izdelavi razkošnega avtomobila, ki bo lahko tekmoval z najboljšimi. Čez dve leti je nastal prototip F1, projekt pa so javnosti prvič predstavili leta 1987, dve leti pred predstavitvijo serijskega avtomobila.

23. marca 2009 je indijski avtomobilski koncern Tata Motors javnosti predstavil enega verjetno najbolj nestrpno pričakovanih avtomobilov na svetu: tato nano. Avtomobilček za štiri potnike, ki si ga je zamislil ustanovitelj tovarne Ratan Tata, naj bi s preprosto zasnovo in nizko ceno Indijcem ponudil predvsem ugodno in razmeroma varno alternativo za motocikle, na katerih so se pogosto vozile družine.

25. avgusta 2009 je Charles Burnett III. izboljšal skoraj celo stoletje star rekord v hitrosti vožnje s parnim avtomobilom. V ameriški letalski bazi Edwards je namreč s parnim avtomobilom british steam car, ki ga je poganjala parna turbina, prevozil t. i. letečo miljo s povprečno hitrostjo 225,1 km/h. Njegov kolega Don Wales je naslednji dan s povprečno hitrostjo 238,7 km/h prevozil "leteči kilometer".