Avtomobilski razred, ki mu pripada fiat scudo, je nastal nekako po naključju. Najprej so bili kombiji, nato še manjši kombiji. Jumpy, expert in scudo. Globalizacijsko so se povezali trije evropski veliki in jih začeli proizvajati z velikim uspehom. Nato so se pojavile še potniške izpeljanke teh velikih furgonskih uspešnic in čeprav so bili vozniško in potovalno nevpadljivi, so šli za med. Poceni vozilo za prevoz več potnikov, ki med potjo ravno ne sestankujejo niti ne zahtevajo ohlajenega šampanjca ...

Potniške izpeljanke navdušujejo
Druge generacije so se snovalci lotili mnogo bolj premišljeno tudi s stališča potniških izpeljank - in ko smo nekaj časa gostili fiat scudo, smo bili prijetno presenečeni oziroma že skoraj navdušeni.
Najprej se snovalci niso šalili pri motorizaciji. Velik dizel s 100 kilowati odvrne vse dvome o teži potnikov in njihovi prtljagi, nato pa gre ves paket preko šest-stopenjskega ročnega menjalnika gladko na cesto. V izpeljanki s šestimi sedeži je mogoče v kabino vgraditi kar nekaj "posladkov", ki si jih večji kombiji ali manj ugledni enoprostorci v tem cenovnem razredu ne zmorejo privoščiti. Nato je tu kombijevska neutrudljivost vožnje, ki gre z roko v roki s podvozjem, za katero se nam zdi, da je od prejšnje generacije najbolj napredovalo.