o prometu in tranzitu pridobiva Dars, so ključnega pomena, da v turističnih konicah ne bo prihajalo do prometnega kolapsa.

Podatki so danes zakladnica, saj lahko služijo za najrazličnejše namene. Ugotovili smo, da lahko predstavljajo celo tolikšno tržno vrednost, da bomo v zameno zanje nekoč avto iz prodajnega salona odpeljali celo zastonj, če jih bomo dobro prodali.

Podatki bodo ključnega pomena tudi za varnost v prometu. Avtomobili bodo komunicirali med seboj, komunicirali bodo s cestno infrastrukturo. "Predstavljajte si, da ste v križišču in zavijate levo. Avto ne bo speljal, saj bo prejel podatke, da se nam izza ovinka približuje vozilo, in to s tolikšno hitrostjo, da obstaja tveganje trčenja. Čeprav avtomobila ne bomo videli, bo naš avto sam vedel, da se nam približuje avto, in to iz katere smeri in s kakšno hitrostjo," pravi avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Podatki ključ do 100-odstotne varnosti
Z deljenjem podatkov bomo dosegli to, da prometnih nesreč ne bo več. V prihodnosti bodo podatki ključnega pomena za uspešno usmerjanje pretočnosti prometa. V poletnih mesecih bo nad podatki bedel nekdo, ki bo lahko v gneči v eni smeri odprl nasprotni vozni pas in na ta način sprostil promet v smer, v katero bi sicer nastajali daljši zastoji. O tem bomo sicer govorili v prihodnosti, podatki pa so že danes za upravljavca cest, kot je Dars, ključnega pomena, da vnaprej pričakuje, kdaj in kje je tveganje zastojev, kako se morajo pripraviti na obnovo cest in pripravo gradbišč …

Kaj s podatki počnejo pri Darsu?
Matic Poznič, vodja oddelka za obnove pri podjetju Dars, nam je v oddaji Avtomobilnost na grafiki pokazal gostoto prometa. Na obarvani grafiki nam je pokazal, kakšen je povprečen tovorni promet vozil na posameznem odseku avtoceste. In prav ta se je v zadnjih letih tako močno povečal, da se bomo v prihodnje težko izognili zastojem na cestah.

Nedavno je tudi v parlamentu odmevala študija mariborske fakultete za gradbeništvo, v kateri so natančno prikazali, kakšno je stanje cestnega prometa v državi in kaj bo treba spremeniti. Slovenija je po njihovo stičišče dveh prometnih koridorjev, prvi je Barcelona–Kijev, drugi pa München–Istanbul. Po naših cestah se vije kolona tovornjakov, ki se premikajo po enem od obeh naštetih koridorjev. Še več, med vsemi 28 državami članicami EU-ja ima le še Litva večjo gostoto tranzita kot Slovenija. Študija med drugim razkriva, da se je v dobrih desetih letih promet na avtocestah pri Rogozi pri Mariboru povečal za kar 247 odstotkov, pri Blagovici za 112 odstotkov, pri Kozini pa za 71 odstotkov. V prihodnosti bo na naših cestah še več tovornjakov, razkriva študija. In vse te podatke spremlja tudi Dars.

Podatke dobivajo iz asfalta
Dars podatke pridobiva iz različnih sistemov, vgrajenih na avtocesti. Največ jih pridobi iz števcev prometa, ki so vgrajeni v asfaltno površino. Podatki jim razkrivajo, koliko osebnih in koliko tovornih vozil se pelje po določenem odseku, po katerem voznem pasu se premikajo …

Poznič nam je pojasnil, da se je promet med Mariborom in Koprom v primerjavi z letom 2016 povečal za pet odstotkov. Na najbolj obremenjenem odseku na primorski avtocesti se je promet v povprečju povečal za šest odstotkov, na nekaterih odsekih celo za 20 odstotkov. "Zaradi tega imamo vse več dela z urejanjem prometa. Povečan tranzit prinaša pospešeno propadanje in obrabo cest. Iz teh trendov vemo, da nas v prihodnosti čaka večji obseg vzdrževalnih del na avtocesti," pravi sogovornik.

Darsu podatki pomagajo tudi krajevno prilagajanje infrastrukture glede na povečan promet. V zadnjem letu se ukvarjajo s t. i. makro fazo: delajo napovedi za posege na infrastrukturi za naslednja leta. Na letni ravni lahko s podatki načrtujejo zapore cest, kot tudi ustrezen tip zapor. Pri tem upoštevajo strukturo tovora, pomemben podatek je o deležu tovornih vozil, saj ta zmanjšujejo pretočnost.

Primorska avtocesta bo močno obremenjena
Veliko dela z načrtovanjem prometa je poleti, ko se začnejo kolone iz notranjosti Evrope proti dopustniškim ciljem na morju. Primorska avtocesta je najbolj obremenjena prav v poletnih mesecih. Dobra plat poletnih mesecev je, da se zmanjšajo dnevne migracije, zato obstajajo tudi odseki, kjer poleti promet upade. Prav zato na ljubljanskem obroču večina vzdrževalnih ali gradbenih del poteka v poletnih mesecih, ko je ljudi, ki se dnevno vozijo v Ljubljano v službo, najmanj.

Ko načrtujejo vzdrževalna ali gradbena dela, najprej pogledajo, kakšna dela bodo sploh izvajali. Ko generalno obnavljajo ceste, zaprejo polovico avtoceste. Z analizo prometa v času izvajanja del naredijo primeren tip zapore.

Poznič pravi, da je trend, da je kljub postavitvi gradbišča površina cestišča dovolj velika, da omogočijo po dva vozna pasova v vsako smer. Zakaj potem prihaja do zastojev, če sta pasova dva?

"Kapaciteta takega ožjega območja se zmanjša. Hitrosti so nižje, moteč dejavnik je tudi gradbišče. K vsemu naštetemu k manjši pretočnosti veliko pripomorejo tudi vozniki, ki ne upoštevajo varnostne razdalje, zavirajo in povzročajo nevarne situacije," pravi Poznič.

Uporaba odstavnega pasu
Tudi ko ni del na cesti, pa strnjene kolone tovornjakov na desnem voznem pasu povzročajo počasnejšo vožnjo avtomobilov na levem pasu, s prehitevanjem tovornjakov pa nastajajo tudi različni nevarni položaji. Strokovnjaki pravijo, da so šestpasovnice s tega stališča veliko varnejše in hitrejše. Prav zato je bilo tudi v slovenskem parlamentu veliko govora o vzpostavitvi tretjega voznega pasu.

Minister Peter Gašperšič je podal idejo, ki je nastala v sodelovanju z Darsom, da bi še pred gradnjo dodatnih voznih pasov omogočili vožnjo po odstavnem pasu.

Kaj o tem menijo na Darsu, pa si poglejte v našem prispevku iz zadnje oddaje Avtomobilnost, ki je nastala pred poletjem. Ekipa Avtomobilnosti se z oddajo na male zaslone TV Slovenija spet vrača jeseni. Do takrat pa bomo aktivni na spletnih straneh MMC-ja, v zavihku Avtomobilnost.