V praksi to pomeni, da so lani našteli 22.541 izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti delavcev, kar lahko primerjamo z letom 2017, ko je bilo zaradi bolniških odsotnosti delavcev izgubljenih 7.619 delovnih dni. Če to zožimo zgolj na posameznega delavca, se je čas bolniške odsotnosti z dela na delavca v primerjavi z letom 2017 podvojil, povprečno število poškodb na delovno uro pa je v primerjavi z letom 2017 ostalo na enaki ravni, torej je za povečanje krivo predvsem povečanje proizvodnje in s tem števila delovnih ur.

Krive so poklicne bolezni

A podaljšanje bolniških odsotnosti na delavca kaže tudi na to, da se je v primerjavi s prejšnjim letom lani povečala teža poškodb, kar bi lahko bil znak za preplah. Pri Tesli sicer pojasnjujejo, da ni povezave med dolžino bolniške odsotnosti in težo poškodb delavcev, zatrjujejo pa tudi, da jim je uspelo, da kljub povečanju proizvodnje poškodbe niso presegle dozdajšnjega razmerja med poškodbami in delovnimi urami. Odgovorna za varnost pri Tesli Laurie Shelby poudarja, da je za večino poškodb kriva predvsem poklicna bolezen, ki izhaja iz preobremenjenosti delavcev s stalno ponavljajočimi se gibi. Poudarja tudi, da lani v proizvodnji ni bilo nobene smrtne žrtve.

Teslino izpostavljanje zadostnih varnostnih ukrepov in povečana pozornost, ki mu jo v tem pogledu namenjajo kritiki, izhaja predvsem iz dolgotrajnih obtožb, da Elon Musk postavlja proizvodne cilje pred varnost pri delu.