Začetki električnih avtomobilov namreč segajo v približno isti čas kot začetki avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, saj so se prav v času, ko je motor na notranje zgorevanje postal verodostojno sredstvo za pogon avtomobila, povečale tudi zmogljivosti električnih baterij in uporabnost elektromotorjev, zato so se obe vrsti avtomobilov dolgo časa razvijali vzporedno in tudi uspešno tekmovali med seboj. A ne le ti dve, ampak moramo omeniti vsaj še parne avtomobile, ki so bili tedaj tudi precej pogosti.

Čisto in tiho delovanje

Električni avtomobili, kakršna sta bila flocken elektrowagen ali electrobat, so bili zaradi čistejšega in tišjega delovanja ter posledično prijetnejše vožnje v začetkih celo bolj priljubljeni od bencinskih, v Londonu in New Yorku pa so vozili celo električni taksiji. Njihovo priljubljenost je povečevalo tudi dejstvo, da je bil njihov zagon precej preprost in takojšen, medtem ko je priprava parnega avtomobila na vožnjo trajala skoraj celo uro, zagon bencinskih pa je zahteval ročni zagon z ročico, ki ni bila le nerodna, ampak celo nevarna. Sicer so se električni avtomobili uveljavili predvsem v mestih, kjer omejeni doseg ni predstavljal posebne težave.

Električni avtomobili so seveda sodelovali tudi na dirkah, denimo na znameniti "Great Chicago Race", na kateri sta novembra 1895 nastopila tudi dva električna avtomobila. Vseh udeležencev je bilo šest. Električni avtomobil je osvojil tudi prvi uradni rekord v hitrosti vožnje z avtomobilom. 18. decembra 1898 je namreč francoski grof Gaston de Chasseloup-Laubat v parku Acheres blizu Pariza z električnim avtomobilom jeantaud dosegel hitrost 63,159 kilometra na uro. Zadnji hitrostni rekord je električni avtomobil dosegel 29. aprila 1899. Belgijski voznik Camille Jenatzy je tedaj s svojim avtomobilom le jamais contente (nikoli zadovoljen) dosegel hitrost 105,99 kilometra na uro.

Prvi hibrid

V razvoju električnih in hibridnih avtomobilov je posebno vlogo odigral tudi inženir Ferdinand Porsche, ki je za svojega delovanja v dunajski tovarni Lohner izdelal električni avtomobil P1, pozneje pa tudi lohner mixte, prvi hibridni avtomobil v pravem pomenu besede, ki ga je opremil z majhnim bencinskim motorjem, ki je poganjal dinamo za proizvodnjo elektrike za pogon elektromotorjev na kolesih.

A v času po prvi svetovni vojni so se električni avtomobili žal za precej dolgo poslovili iz sveta množičnega avtomobilizma, saj se električna infrastruktura ni razvijala dovolj hitro, prav tako ni prišlo do povečanja dosegov, avtomobili z motorji na notranje zgorevanje pa so postali dovolj prefinjeni, da so zbledele tudi njihove slabosti iz prejšnjih let. Dokončni udarec je električnim avtomobilom zadalo odkritje bogatih nahajališč nafte, zaradi česar so fosilna goriva postala cenejša in bolj dostopna.

Občasni poskusi

A to ni pomenilo, da bolj ali manj resnih izletov v električno mobilnost ni bilo. Peugeot je med drugo svetovno vojno v Franciji izdeloval dvosedežni električni avtomobil VLV. V letih po drugi svetovni vojni je Tokyo Electric Cars, eno od podjetij, ki jih je pozneje inkorporiral Nissan, prodajalo škatlasti štirikolesni električni avtomobilček, ki se je imenoval tama, Mitsubishi pa je leta 1966 za elektrodistributerja Tepco z elektromotorjem opremil kombijevsko različico mestnega malčka minice. Angleški Ford je v šestdesetih letih izdelal peščico električnih avtomobilčkov, ki so jih poimenovali comuta, BMW pa je na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972 predstavil električno različico limuzine BMW 1602.

Električni pogon je preskušal tudi Renault, in sicer v renaultu 5 in cliu prve generacije, leta 1993 pa je na ceste zapeljal tudi avtomobil, ki velja za prvi serijski električni avtomobil nove dobe, General Motorsov impact EV-1, ki pa je bil izdelan le v nekaj sto primerkih, ki so jih prodali v Kaliforniji, predvsem zato, da bi ustregli tamkajšnjim zahtevam po določenem deležu električnih avtomobilov v ponudbi. A to je le nekaj primerov, saj jih je bilo skozi zgodovino še veliko več.

Vrnitev elektrike

A po letu 2000 so se predvsem v želji po večji prijaznosti do okolja električni in hibridni avtomobili počasi vrnili v našo zavest in se začeli bolj in bolj uveljavljati. Eden prvih je bil tesla roadster, ki ga je kalifornijski proizvajalec začel razvijati leta 2004, prvemu kupcu pa ga je dostavil leta 2008, istega leta, ko je na ceste zapeljal tudi mitsubishi i-MiEV, prvi zares dostopni električni avtomobil, ki je dobil tudi evropski različici v obliki citroena C-zera in peugeota iona.