za popolnoma svojo. Vse do leta 1976, ko je zadnji dino postal ferrari, znamko pa so ugasnili.

Ferrari je v začetku šestdesetih let razvil linijo motorjev V6, ki jo je poimenoval "dino" v spomin na preminulega najstarejšega sina Enza Ferrarija Alfreda "Dina". Alfredo je namreč v sodelovanju z znamenitim konstruktorjem Vittoriom Janom vplival na svojega očeta, da se je odločil za razvoj dirkalnih avtomobilov z motorji V6 in V8, in tudi sodeloval pri razvoju motorja. Dino je žal leta 1956 umrl zaradi hude mišične distrofije in Ferrariju je ostal motor, za katerega Enzo, ki se je bolj navduševal za deset- in dvanajstvaljnike, ni imel pravega posluha, vsaj ne v glavni modelni liniji.

Fiat dino
Kljub temu se je delo nadaljevalo, saj so šestvaljnike hoteli uporabiti na avtomobilskih dirkah, a pravega avtomobila, s katerim bi pridobili homologacijo, ki je zahtevala vsaj 500 serijskih primerkov, niso našli. Pomoč je prišla od Fiata, kjer so okrog novega motorja razvili športni avtomobil, ki so ga poimenovali fiat dino. Leta 1966 so na avtomobilskem salonu v Torinu predstavili odprto različico fiat dino spider, leta 1967 pa mu je v Ženevi sledil še zaprti fiat dino coupé, ki je bil nazadnje pogostejši od spiderja. A Fiat se je še bolj vpletel v razvoj, saj je znamenitemu inženirju Aureliju Lamrediju zaupal predelavo dirkalnih motorjev dino za cestno rabo in fiate dine tudi sam izdeloval, saj ni zaupal Ferrarijevim proizvodnim zmogljivostim.

Pri Ferrariju, kjer so se odločili, da bodo avtomobile z dinovim motorjem ponujali pod posebno cenovno bolj dostopno znamko Dino, so se stvari odvijale nekoliko počasneje, saj so se odločili za sredinsko vgradnjo motorja, namesto motorja v sprednjem delu avtomobila, kar so izvedli pri Fiatu. Čeprav je bila sredinska vgradnja motorja tedaj že precej običajna, z miuro pa jo je leta 1966 dokončno potrdil Lamborghini, je prinašala določene slabosti, kot so majhna potniška kabina in bolj zahtevne vozne lastnosti. Po drugi strani je bilo več mase avtomobila na pogonskih kolesih, karoserija pa je bila lahko tudi bolj aerodinamična. Enzo, ki je menil, da avtomobili s sredinskim motorjem ne bi bili varni v rokah njegovih kupcev, se je zato le obotavljivo odločil zanjo in jo sprva namenil novemu motorju, pri katerem neuspeh ne bi bil tako usoden. Oblikovanje je zaupal Sergiu Pininfarini, ki je pripravil dve študiji, ki sta naleteli na pozitivni odziv občinstva, in Enzo je končno dovolil razvoj novega avtomobila.

Dino 206 GT in 246 GT
Leta 1968 je tako na ceste zapeljal prvi dino oziroma ferrari dino, kot je postal bolj znan. Dino 206 GT je bil izvrstno oblikovan športni avtomobil s prečno sredinsko vgrajenim motorjem pred zadnjo premo, ki je bil, čeprav ni nosil imena ferrari, sposoben dosegati hitrosti do 250 kilometrov na uro, z voznimi lastnostmi pa je bil povsem kos vsem tedanjim tekmecem. Kljub temu ni naletel na pričakovan odziv kupcev in v enem letu so ga izdelali v samo 152 primerkih.

Že leta 1969 ga je namreč nasledil močnejši dino 246 GT, ki je bil sprva na voljo kot kupe, od leta 1971 pa tudi kot kabriolet s streho targa. Pomembneje je bilo, da se je Ferrari ločil od aluminijaste karoserije, ki jo je imel dino 206 GT, in dinu 246 GT namenil pločevinasto. Dino 246 GT se je od predhodnika ločil tudi po tem, da so bila kolesa, namesto z velikim centralnim vijakom, privita s petero majhnih vijakov. Ferrari je dina 246 GT iz deloval pet let in ga izdelal v malo več kot 3500 primerkih, potem pa se je spet odločil za odmik od osnovne zasnove.

Dino postane ferrari
Leta 1973 predstavljeni dino 308 GT 2+2 je imel namreč, kot navaja ime, sedežno konfiguracijo z normalnima sedežema za voznika in sovoznika in zasilnima sedežema za ostala dva potnika. To je bil tudi Ferrarijev prvi serijski model z motorjem V8, saj sta njegova predhodnika imela motorja V6. Dino 308 se je od predhodnikov razlikoval tudi po bolj oglatih oblikah, ki mu jih je namesto Sergia Pininfarine ukrojil Bertonejev oblikovalec Marcello Gandini.

Navsezadnje je bil tudi zadnji dino, saj so ga leta 1976 preimenovali v ferrari 308 GT4, s tem pa je Ferrari ukinil tudi svojo hčerinsko znamko Dino.