Odstotek zmanjšanja se nanaša na dosedanje cilje, ki so bili določeni za leto 2021. Za predlog je glasovalo 389 poslancev, proti je glasovalo 239 poslancev, 41 pa je bilo vzdržanih.

Proizvajalce, ki s svojo modelno paleto ne bodo dosegali določenega povprečja izpustov, bodo doletele sankcije, tako zbrana sredstva pa bodo šla v sklad za delavce, ki bodo ob spreminjanju avtomobilske industrije zaradi prehajanja na elektromobilnost ostali brez službe.

Poleg tega bodo morali proizvajalci do leta 2025 zagotoviti 20-odstotni tržni delež za avtomobile z ničelnimi ali nizkimi emisijami (pod 50 g CO₂ na km), torej za električne in hibridne modele ter modele na gorivne celice. Do leta 2030 bo moral ta delež znašati že 35 odstotkov.

Prenosne naprave za merjenje izpustov CO₂
Poslanci so med glasovanjem od Evropske komisije, ki je pripravila predlog zakona, zahtevali, da v dveh letih pripravi sistem za merjenje izpustov CO₂ s prenosnimi napravami, podobno kot so pred kratkim uvedli za merjenje ogljikovih oksidov (cikel WLTP). Do takrat bo merjenje izpustov ogljikovega dioksida potekalo na podlagi porabe goriva. Do leta 2025 bodo morali proizvajalci prek standardiziranega postopka začeti navajati izpuste CO₂ za celotno življenjsko dobo avtomobila.

Toda predlog novega zakona ureja le nove omejitve izpustov ogljikovega dioksida, torej enega od t. i. toplogrednih plinov, ki ga na globalni ravni le delno proizvajajo prevozna sredstva. Brez centralizirane rešitve na evropski ravni pa ostajajo druge vrste izpustov, kot so dušikovi oksidi in trdi delci, zaradi katerih v evropskih mestih niso več dobrodošli avtomobili z dizelskimi motorji.

Nova zaostritev glede izpustov je pričakovana in neizogibna na poti v elektromobilnost, pri čemer še ni jasno, kako bodo te odločitve vplivale na avtomobilski trg ter ali bo mogoče v tako kratkem času ponuditi avtomobile z zelo nizkimi emisijami, ki bodo tudi cenovno dostopni.