Razpis Eko sklada je ena od spodbud pri odločanju o visokem vložku za nakup električnih vozil, tudi zato so avtomobilski proizvajalci v preteklosti odlašali s prodajo električnih modelov pri nas. Subvencije so odobrene, in te so visoke, do 7.500 evrov za 100-odstotno električno vozilo in 4.500 evrov za priključni hibrid.

Kupci se zanimajo za električna vozila, hibride in priključne hibride, kar so zaznali tudi v ekipi Avtomobilnosti, ki je na 24. avtomobilskem salonu Slovenije vodila Tehnološki paviljon in kjer so bila tovrstna vozila razstavljena. Prodajne številke so še vedno zanemarljive v primerjavi z vozili z bencinskimi in dizelskimi motorji.

Prodanih le nekaj ducatov električnih vozil
Statistika prvih registracij, ki jo pripravlja Sekcija za motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, razkriva, da so med lanskim in letošnjim marcem pri nas registrirali nekaj ducatov električnih vozil, med drugim 26 vozil BMW i3, več kot 20 VW e-golfov, 16 vozil renault zoe, osem nissan leafov, sedem peugeot ionov, dva VW upa in šest električnih renault kangoojev express iz programa lahkih gospodarskih vozil.

Elektromobilnost je tema, ki mika veliko Slovencev, a hkrati je odprtih vprašanj zares veliko. Še najmanj nejasnosti je pri samih električnih avtomobilih, pri katerih je doseg vse slabši izgovor.

Lanski avtomobilski salon v Parizu je močneje kot kdaj koli prej napovedal, da se bomo že čez desetletje bolj kot v litrih na kilometer pri porabi vozil pogovarjali v kilovatih. Enako je bilo letos v Ženevi. Vsi po vrsti napovedujejo prihod električnih modelov z dosegom tudi 500 kilometrov, nekateri pa so jih že pokazali in so na prodaj. To je ključni trenutek, da se pri električnih avtomobilih ne sprašujemo več, ali bo baterija zadoščala za pot do cilja.

Pot do elektrike prek priključnih hibridov
"Glede na naš slog življenja, ko se za konec tedna radi nekam zapeljemo, je priključni hibrid še vedno vmesna faza, dokler na trgu ne bodo avtomobili z električnim dosegom med 500 in 600 kilometri. Do takrat bo priključni hibrid najboljša rešitev,“ meni Edo Strajnar, direktor prodaje avtomobilske znamke Volkswagen, ki še pravi, da bo za določena podjetja in službe, ki imajo drugačne potrebe kot tudi drugi avto v družini, električni avtomobil popolnoma primerno prevozno sredstvo.

"Današnji e-golf omogoča 300 kilometrov dosega, vsak dan ga lahko polnimo doma, na hišni vtičnici, kar pomeni, da nam teoretično nikoli več v življenju ni treba na bencinsko črpalko.“

Imamo relativno visoke subvencije pri nakupu električnega vozila, to je 7.500 evrov, oziroma 4.500 evrov za nakup priključnega hibrida. Potem so tu olajšave tako pri davku na motorno vozilo, ki je samo 1,5-odstotni, električna vozila so oproščena letne dajatve pri registraciji vozil. Kje je potem ovira, da pri nas ni na cestah več e-vozil?

Na Norveškem tudi uporabne spodbude
Poglejmo Norveško, kjer so do zdaj prodali že 100 tisoč električnih vozil. V bogati skandinavski državi so si za cilj zadali, da bodo od leta 2025 naprej prodajali le še električna vozila, vozila na vodik oziroma nizko ogljične avtomobile, kot so priključni hibridi.

Norveška je dober primer, da le državna subvencija ni dovolj velik motiv za nakup e-vozila. Postavili so infrastrukturo, ki jo bodo še dograjevali. Do leta 2020, ko naj bi po norveških cestah peljalo že 250 tisoč električnih avtomobilov, bodo postavili 25 tisoč polnilnih mest. Hkrati država še na drugačne načine promovira električna vozila, na primer z brezplačnim parkiranjem, brezplačnim vstopom vozil v središča mest, vožnjo po pasovih, registriranih za javni promet …

Kaj pa pri nas? Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pravi: "Cilj na evropski ravni je, da bi imela vsa vozila do leta 2050 do okolja prijazne pogone, brez emisij ogljikovega dioksida. Vsekakor bo to cilj tudi v republiki Sloveniji. V ta namen pripravljamo strategijo za alternativna goriva, v okviru katere bomo predvideli tudi več vmesnih ciljev. Seveda pa razmišljamo in bomo predlagali v strategiji še druge ukrepe, kot sta souporaba rumenih pasov, brezplačno parkiranje … Zelo pomembno je zadostiti potrebe vsakodnevne vožnje z električnimi polnilnicami."

Vsako večje parkirišče z električno polnilnico
Za prodor električnih vozil bodo morale svoj delež prispevati tudi lokalne skupnosti. V Murski Soboti, kjer so po Ljubljani meščanom in drugim gostom začeli izposojati električna vozila, bodo na svojih zemljiščih postopoma širili število polnilnih postaj. Njihov cilj za bližnjo prihodnost je, da bi bila vsaj dva odstotka parkirnih mest opremljena s hitrimi polnilnicami oziroma da bo na parkiriščih, kjer je vsaj 30 parkirnih mest, eno parkirno mesto rezervirano za parkiranje in polnjenje s hitro polnilnico.

Svoj pogled na subvencije so predstavili tudi prodajalci vozil, ki so državno pomoč pred leti omenjali kot nujno. A subvencije prinašajo tudi nekatere tegobe. Za kupca bi bilo veliko preprosteje, da se subvencija uredi v salonu. Naši predlogi, ki bi pospešili prodajo, so, da bi bila službena vozila oproščena bonitet in bi se obravnavala kot gospodarska vozila, to pomeni, da lahko podjetja obračunajo DDV.

Slaba plat subvencij
Druga težava so testni avtomobili, saj je s pridobitvijo subvencije pogojeno triletno lastništvo avtomobila. Strajnar poda primer: “Imamo novega električnega golfa, čez eno leto pa bo prišel avto z večjim dosegom, boljšo tehnologijo. Mi bi radi ta avto zamenjali, vendar smo omejeni s tem, da moramo imeti avtomobil tri leta, če želimo to subvencijo izkoristiti.“

Težava za prodajalce vozil je tudi ta, da morajo imeti vedno vozila na zalogi, subvencija pa je časovno omejena in težko za vozilo zagotovijo subvencijo. Lani, na primer, so subvencije hitro pošle. Država e-vozilom nameni neko omejeno vsoto denarja.

Ravno zato se pojavljajo nihanja v prodaji. Kupci čakajo na subvencije. "Na Hrvaškem se je zgodilo, da so subvencije ukinili, uvoznikom pa so na parkiriščih ostali električni avtomobili,“ pravi Strajnar.

A težave so znane tako državi, ki si z večjim številom prodanih električnih avtomobilov obeta bolj zadovoljne državljane, kot tudi prodajalcem, ki lahko s svojimi izdelki poskrbijo, da bodo želje tudi uresničene.

Pričakujejo "učinek kečapa"

Prodajalci menijo, da bodo Slovenci do leta 2020 bolj tipali "elektriko“. To bo prehodno obdobje, pozneje pa bodo električni avtomobili doživeli razcvet. "Pričakujemo "učinek kečapa“. Ko ga streseš, bodo vsi hoteli voziti na elektriko,“ še pravi Strajnar, ki oviro vidi tudi v omejenih količinah proizvodnje, saj ni preprosto narediti 600 tisoč e-vozil.

"Učinek kečapa“ ne bo v težave spravil samo proizvajalcev e-vozil, sprožil bo tudi vrstno novih vprašanj z izbiro domače električne napeljave.

S tem, ko se veča zmogljivost baterije, je treba baterijo v nekem razumnem času napolniti in s tem se bodo večale tudi moči polnilnih postaj.

Kje bomo pridobivali elektriko za vozila?
"Jasno je, da doma nihče ne bo imel tako močnega priključka, zato ker bi bili preprosto previsoki fiksni stroški z omrežnino,“ pravi direktor podjetja Etrel Miha Levstek.

Z množičnim pojavom električnih vozil na cestah se bo povezovalo več težav. "Kaj, če se več avtomobilov polni hkrati? Kaj, če se več avtomobilov hkrati polni v neki soseski? Kaj, če preobremenijo neko transformatorsko postajo," se sprašuje Levstek in pravi, da se s temi vprašanji ukvarjajo in jih poskušajo tudi reševati z nadzornimi sistemi, ki upravljajo te postaje.

Danes to zaradi majhnega števila tovrstnih vozil ni težava. Brez težav jih lahko polnimo doma na vtičnici. "Ampak ko bomo imeli tako vozilo, ki ima večjo priključno moč, se bomo začeli spraševati, kaj želimo. Ali želimo napolniti avto zelo na hitro tudi doma, ali je dovolj, da ga bomo napolnili čez noč? Takrat se bomo odločili za močnejšo postajo, za močnejši priključek, zgodba se bo mogoče razvija še v drugo smer,“ pojasnjuje direktor Etrela.

Izziv se postavlja tudi pred upravljavce omrežij, ki bodo morali pokazati sposobnost zagotoviti čedalje več polnilnih mest in tudi čedalje več proizvajalcev električne energije, ki bodo zlasti lokalne narave. Se pravi manjše proizvajalce. Na primer solarne električne elektrarne, ki jih imamo lahko na vsaki hiši. "Vključevanjem vseh teh sistemov, torej porabnikov in proizvajalcev električne energije, bo treba prilagoditi tudi naša električna omrežja v smislu vse pametnejših, vse bolj prilagodljivih omrežij,“ pravi minister Gašperič, ki je spregovoril tudi o „zelenem pridobivanju električne energije, saj se ta lahko pridobiva na bolj ekološki način z vetrnimi elektrarnami ali na bolj umazan način, s termoelektrarnami.

"V Sloveniji imamo relativno dobre možnosti za izkoriščanje hidroenergije. Precej slabše so možnosti za izkoriščanje vetra. Vendar moramo tudi na tem področju narediti več. Tudi sončne elektrarne so pomembne, zlasti za pokrivanje teh izgub oziroma energije, ki jo porabimo za osebne transportne potrebe,“ dodaja Gašperšič.

Prilagoditi se bodo morali tudi servisi vozil
Kam je usmerjen evropski kompas, ko govorimo o trajnostni mobilnosti? Vendarle je lahkomiselno reči, da bodo do leta 2050 na cestah samo električna vozila. Sogovorniki so se strinjali, da je vsekakor izhodišče dekarbonizacija prometa. In tukaj za zdaj po državah članicah Evropske unije ni enotnih ciljev. Vsaka si neke prednostne naloge postavlja sama in so zelo različne.

"Mi smo pripravljeni za katero koli vrsto mobilnosti. Čas pa bo pokazal, v katero smer bo šla. Naši serviserji so pripravljeni tako za servisiranje vozil na plin, ki so specifična za servisiranje, kot servis električnih avtomobilov," pravi direktor prodaje pri Volkswagnu, kjer so pred dvema letoma izobrazili tehnike za delo z visoko napetostjo. "Praktično je že vse pripravljeno, električna vozila se morajo začeti samo še prodajati,“ zaključuje Strajnar.

V tokratni Avtomobilnosti smo se posvetili prilagoditvi nove strategije elektromobilnosti.