Aprila 1954 je namreč testni voznik Carlo Salomano na strehi Fiatove tovarne Lingotto preskušal avtomobil s pogonom na plinsko turbino, ki so ga pomenljivo imenovali fiat turbina. Namesto hladilnika je bil za prednjo masko vstopnik zraka v plinsko turbino, zaradi velikega izpuha na zadku pa je vzbujal vtis, da deluje na reaktivni pogon. Vendar pa je plinska turbina prek zobniških prenosov dejansko poganjala zadnji kolesi.

Z avtomobilom so opravili še nekaj hitrih voženj na torinskem letališču ter dirkališčih Monza in Castel Furano, potem pa so se z njim odpravili na dirko za veliko nagrado v Rimu. S plinsko turbino naj bi vozil hitreje od 200 milj na uro (320 km/h), vendar to ni bilo nikoli potrjeno.

Preveč potraten

Fiat je, podobno kot njegova tekmeca Rover in Chrysler, ki sta tudi preskušala avtomobile s plinsko turbino, kmalu spoznal, da je ta način pogona zelo potraten z gorivom. Ker to niti tedaj ni bilo sprejemljivo za osebne avtomobile, so projekt kmalu ukinili.

Še največ pozornosti je fiat turbina vzbudil na avtomobilskem salonu v Torinu, saj so mu Fiatovi rokodelci ročno skovali karoserijo, ki jo je v futurističnem slogu znanstvenofantastičnih stripov oblikoval domiselni inženir Luigi Fabio Rapi. Fiat je s tem tudi dosegel svoj namen, saj se je ob koncu kriznih let po drugi svetovni vojni hotel spet pokazati kot upoštevanja vredna tehnološka sila.