Dvosedežni kupe je zaenkrat seveda le prototip, detajli pa bodo gotovo uporabljeni tudi v serijskih modelih. Foto: Renault
Dvosedežni kupe je zaenkrat seveda le prototip, detajli pa bodo gotovo uporabljeni tudi v serijskih modelih. Foto: Renault
Prototip Renault DeZir
Takšno odpiranje vrat sicer ni novost v avtomobilskem svetu, pri serijskih vozilih pa se ideja ni uveljavila. Foto: Renault

DeZir je prvi projekt, ki je nastal pod vodstvom novega direktorja Renaultove direkcije za oblikovanje Laurensa van der Ackerja, in prvi iz niza oblikovalskih študij, ki bodo predstavile smernice razvoja oblikovanja pri Renaultu.

Električni pogon živordečega prototipa naj bi po besedah predstavnikov Renaulta nakazoval, da skrb za okolje in ljubezen do avtomobilov nista medsebojno izključujoča, in tudi željo francoske znamke postati vodilni evropski izdelovalec električnih avtomobilov.

Za pogon predviden le elektromotor
Oblikovalci so dvosedežnemu kupeju za pogon namenili sredinsko nameščen elektromotor, kar pomeni tudi odlično razporeditev teže v avtomobilu, kjer so za izdelavo uporabili številne nove lahke materiale. Največja moč elektromotorja je 110 kilovatov (150 KM), največji navor pa 226 Nm. Litij-ionska baterija z zmogljivostjo 24 kWh, vgrajena za sedeži, pa naj bi zagotovila doseg 160 kilometrov.

K večji uporabnosti naj bi pripomogli tudi trije načini polnjenja baterij. Prvi je prek klasične električne vtičnice, celoten cikel polnjenja pa traja osem ur. Hitro polnjenje s pomočjo trifaznega toka in napetostjo 400 V baterijo napolni do 80 odstotkov le v 20 minutah, še hitrejši način zagotavljanja energije pa je tako imenovani "quick drop". Zadnji je Renaultova tehnologija hitre menjave celotne baterije na posebnih elektroservisih oziroma podobno, kot se dandanes oskrbujejo vozila na bencinskih servisih.

Lahki materiali, boljša izraba energije
Pri zasnovi prototipa so upoštevali zahteve po čim manjšem obremenjevanju okolja, zato so med drugim za konstrukcijo uporabili številne sodobne materiale, ki zmanjšujejo težo oziroma jih je mogoče lažje reciklirati. Skrbno premišljena je tudi aerodinamika vozila, poleg tekočih oblikovnih linij so zaščitili dno vozila in na zadku namestili difuzor zraka, količnik zračnega upora (Cx) pa tako znaša 0,25.

K boljši izrabi energije naj bi pripomoglo tudi zbiranje energije med zaviranjem, podobno kot pri sistemu KERS (kinetic energy recovery system), ki zbira kinetično energijo pri dirkalnikih formule 1. Voznik DeZira tako lahko nakopičeno zalogo kinetične energijo po lastni presoji in s pritiskom na gumb na volanu izkoristi za kratkotrajno pogonsko moč, na primer pri speljevanju ali prehitevanju.