Gasilci so Ceneta Prevca reševali iz starejšega avtomobila srednjega cenovnega razreda, za kar so potrebovali dobrih dvajset minut, dvajset minut pa tudi za prihod na kraj nesreče, kar je pomenilo, da je bilo potrebnih štirideset minut, da je ponesrečenec končno prišel v oskrbo medicinskega osebja. Če bi bil avtomobil novejši, bi lahko bil postopek daljši.
Avtomobili se v zadnjih letih zelo hitro razvijajo, s tem pa tudi njihova struktura, ki je po zaslugi bolj žilavih jekel postala zelo trdna, kar pripomore predvsem k temu, da so poškodbe udeležencev v nesrečah manj hude. A to pomeni tudi, da je karoserijo težje razrezati, reševanje traja dalj časa, gasilci pa potrebujejo tudi vse večje, močnejše in bolj zapletene naprave, ki jih morajo dobro obvladati. "Nekoč je veljalo: hiter dostop, močno poškodovani udeleženci, danes velja daljši in težji dostop, vendar imajo udeleženci v povprečju manj resnih poškodb," je povedal Boštjan Žagar, komandir 2. izmene Gasilske brigade Ljubljana.
Sprememba doktrine
Gasilci morajo poleg strukturnih posebnosti avtomobila poznati tudi delovanje sodobnih varnostnih sistemov, med katere štejejo zračne vreče, sistemi za preprečevanje obračanja avtomobila, za zaznavanje trkov in podobno, da jih ne sprožijo po pomoti in s tem še povečajo poškodbe udeležencev ali pa celo poškodujejo sebe. Poznati morajo tudi delovanje in nevarnosti novih pogonskih sklopov, ki v avtomobilih nadomeščajo tradicionalne motorje na notranje izgorevanje.
V zadnjem času se je spremenila tudi doktrina reševanja ob prometnih nesrečah, saj gasilci in reševalci ponesrečenca pregledajo in oskrbijo že med reševanjem samim in ga v bolnišnico pogosto pripeljejo že popolnoma oskrbljenega.
Vse to vpliva na delo gasilcev in drugih reševalcev iz karamboliranih vozil, zato je pri njihovem delu neizogibno tudi šolanje. Velik pomen imajo tudi praktične vaje, kakršen je bil dogodek Heavy Rescue Slovenia, ki so ga v partnerstvu z Zavarovalnico Triglav priredili v ljubljanskem BTC-ju. Na takšnih vajah se namreč razmere še najbolj približajo tistim v dejanski prometni nesreči, a brez kaosa, ki sicer spremlja prometno nesrečo.
Veliko lahko storite sami
Za zmanjšanje poškodb pa lahko veliko naredimo tudi sami. Na prvem mestu je predvsem preudarna defenzivna vožnja, s katero se lahko izognemo marsikateri nesreči. Kljub sodobnim elektronskim pripomočkom ključni element avtomobilske varnosti ostaja varnostni pas, zato se pred vožnjo vsekakor pripnite z njim. Žagar pravi: "Če si pripet, si naredil ogromno. Brez pasu imaš lahko stotine varnostnih elementov, pa boš na slabšem, kot če ne bi imel ničesar." Njegove besede je dopolnil reševalec z reševalne postaje UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik: "Poškodbe so odvisne od tega, kje oseba sedi v avtomobilu, v kakšnem položaju je sedež, ali je pripet z varnostnim pasom. Pri vozniku gre največkrat za poškodbe rok, prsnega koša, trebuha in nog, včasih tudi glave." In te so seveda odvisne tudi od vašega ravnanja med vožnjo.
Video reševanja:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje