Če si dovolimo poenostavitev, lahko zatrdimo, da je Subaru ena redkih japonskih znamk, ki še vztrajajo pri svoji "japonskosti". K sreči! Subaru namreč nikoli ni povsem podlegel modi, da japonske znamke delajo izdelke za "evropskega kupca, ki so načrtovani in izdelani v Evropi" - pač delajo avtomobile, in komur so všeč, jih lahko kupi.

Res pa pomaga, če ima dotični malce bolj debelo denarnico. Taka preprosta filozofija Subaru mirno drži na površju, saj je na njihovih glavnih trgih, Združenih državah in na Japonskem, brez večjih stresov prevozil krizne čase. Tudi v Evropi ni bilo večjih pretresov in tako so z mirno vestjo pred dnevi predstavili novega legacya in ob njem še novega outbacka.

Drugi križ "zapuščine"
Legacy praznuje 20 let in kdo bi si mislil, da je toliko minilo od dni, ko smo zavistno gledali parkirane legacye, s katerimi so se v Kranjsko goro vozili svetovni smučarski asi. Takrat je bil eden redkih avtomobilov s štirikolesnim pogonom sploh, nad še redkejšim "boxerjem" in njegovo porabo, pa se v tistih dneh tudi še niso pretirano zmrdovali.

Tri radikale evolucije
Od takrat do danes so se zvrstile še tri bolj ali manj radikalne evolucije tega vozila in peta je spet nekaj posebnega. Hočemo reči, da Subaru posega po zadnji avtomobilski modi, kar prejšnja leta, ko so bili ti avtomobili raje konservativni kot nabiti s presežniki, nismo bili vajeni. Dobro; odličen dvolitrski dizel, ki smo ga že opisovali, je v legacyu na nekako doma, več sprememb je pri menjalnikih, kjer prvič zasledimo Lineartronic, kot pravijo brezstopenjskemu CVT-menjalniku pri Subaruju. Nov pa je tudi šeststopenjski ročni menjalnik, ki nam je bil po prvih nekaj krogih bolj pri srcu.

S simetričnim stalnim štirikolesnim pogonom (še eno Subarujevo ikono) odpirata nova menjalnika zanimive možnosti, žal pa se je poslovila tretja Legacyeva posebnost; vrata brez okvirjev so se umaknila zahtevam po, če že ne absolutni, pa vsaj vrhunski varnosti vozila.

Več elektronike
To je le grob pogled na novo vozilo; vseh elektronskih sistemov in podsistemov pa je za debel priročnik. Tako legacy dobiva električno ročno zavoro in elektronski sistem za poseganje v delovanje motorja imenovan Si-drive; zanimive so tudi rešitve podvozja, saj agregat počiva na okvirju ali ″zibki″, ki med normalno vožnjo duši tresljaje že tako mirnega motorja, ob nesreči pa motor po njej zdrsne nizko pod vozilo in se s tem umakne potnikovim vitalnim delom.

Outback – kam ga uvrstiti?
Outback je, to ustvarjalci pri Subaruju vedno znova zabičajo površnim novinarjem, povsem drug avto. Ne gre le za 20 centimetrov dvignjeni legacy, gre za samosvoje in radikalno drugače zasnovano vozilo. In ker je za legacya natančno jasno, kam spada, kdo so njegovi tekmeci in ob drugih podobnih statističnih predalčkanjih, je z outbackom že težje - razredi se mešajo, za SUV je preveč limuzinski, za crossover preveč terenski in tako naprej. Tako si nehajmo razbijati glavo in enostavno uživajmo v pogledu na kakovosten, odlično izdelan in vsaj oblikovno zdravo konservativen avto.

Zamera ali pa vsaj pomislek prvega vtisa: avtomobila nista prav poceni in za ta razred ter to ceno je plastika armaturne plošče le nekoliko preveč trda.

Pa še to; legacy bo na našem trgu le kot kombi, saj nismo povsem prepričani, ali se na naših cestah sploh vozi več kot kakšnih ducat legacyev v obliki klasičnih limuzin.