Da smo na električne avtomobile tako dolgo čakali, sta krivi majhnost trga, majhna kupna moč, pa tudi neuveljavljenost modernejših mobilnostnih programov, kot je na primer souporaba avtomobila.

A kot kaže, bomo v roku pol leta v Sloveniji vendarle dočakali prihod nekaterih električnih modelov, ki prihajajo iz velikih svetovnih proizvajalcev, ne ene izmed majhnih delavnic, ki zgolj zamenjajo bencinski motor z električnim. In govorimo o prihodu na avtomobilski trg s celovito storitvijo, prek zastopnika, ki poskrbi za ustrezno servisiranje, garancije, pakete, torej s storitvijo, ki je enakovredna nakupu klasično gnanega avtomobila.

A preden spregovorimo o novih električnih avtomobilih, se posvetimo tegobam, ki tarejo lastnike električnih avtomobilov v Sloveniji.

Pogoj številka ena: dovolj debela denarnica
Za lastno mobilnost na elektriko je zagotovo ključnega pomena dovolj debela denarnica. Električni avtomobili so sicer cenejši pri neposrednih stroških za energijo, a ne delajmo si utvar, najmanj deset oziroma petnajst tisoč evrov višja nakupna cena sliko v širšem cenovnem pogledu povsem pokvari. Elektromobilnost je torej ta hip še vedno omejena na ljudi, ki niso bogati zgolj v srcu, ampak tudi finančno.

Pogoj številka dve: kratke dnevne relacije
Skeptični zaradi izkušenj z mobilnimi telefoni, ki jim še po desetletju ni uspelo ponuditi daljšega časa avtonomije, težko zaupamo analitikom, da bodo elektroavtomobili (vsaj tisti bolj dosegljivi) že kmalu dosegali več kot teoretičnih 150 oziroma praktičnih 100 kilometrov. In resnici na ljubo je to v večini primerov dovolj za vsakodnevne vožnje, le navaditi bi se morali, da kamor koli pridemo, polnimo baterije - doma, v službi, v trgovini, pred restavracijo.

Verjetno bi pogoju kratkih dnevnih relacij najlažje zadostila podjetja, morda kakšne mestne kurirske službe, z natančno odmerjenimi kratkimi vožnjami in vračanjem v bazo po energijo po vsaki vožnji. Iz podobnega razloga v marsikaterem evropskem velemestu električne avtomobile tudi vidijo kot enega izmed prevoznih sredstev javnega prevoza ali pa kot vozilo v sistemih souporabe avtomobilov.

Pogoj številka tri: neodvisnost od javnih polnilnic
Člani Društva za električna vozila Slovenije odločno pograjajo javne polnilnice v Sloveniji. Te niso zgolj pogosto zaparkirane z bencinskimi in dizelskimi stoji, tudi če ti uspe parkirati ob polnilnici, ni nujno, da ti bo uspelo pretočiti elektriko. Razlog je lahko zaklenjena vtičnica ali neoglašanje na telefon osebe, ki skrbi za polnilnico.

Razlog sta lahko tudi nezdružljiva vtičnica in vtikač. Pet avtomobilskih znamk v Evropi proda glavnino avtomobilov in med temi najdemo štiri različne priključke. O poenotenju se veliko govori, manj naredi.

Da ne bi mogel napolniti na polnilnici, je lahko razlog tudi v plačilnem sistemu. Lastniki elektroavtomobilov lahko sicer na javnih mestih polnijo zastonj, a treba se je predhodno registrirati. Večina ponudnikov registriranim uporabnikom nato da uporabniško kartico in uporabnik ima lahko kar naenkrat polno denarnico plastike. Poenotenje je res smiselno.

A večina polni doma. Stanovanjski bloki z velikim odprtim parkiriščem za stanovalce so s tega vidika manj primerni, v vilablokih z garažami gre že lažje, najlažje je v samostojnih hišah.

Kako močno pa električno napeljavo potrebujemo doma? Dovolj je običajna gospodinjska "šukovtičnica". Trifazni tok je sicer dobrodošel, ker polnjenje pospeši, a tudi na šestamperski napeljavi boste avtomobil lahko napolnili čez noč. Zaradi varnosti sicer elektropodjetja priporočajo vgradnjo hišnih polnilnih postaj, ki stanejo okoli tisoč evrov, na katerih je polnjenje tudi bolj nadzorovano.

In kateri so avtomobili, ki prihajajo?
Oplovi amperi in japonsko-francoskemu malčku se bosta tako na našem trgu pridružila volkswagna e-up in e-golf, kia soul EV ter električni renaulti zoe, kangoo in twizzy, s katerimi smo se na kratko zapeljali po Ljubljani.

Zoe ima v ponudbi električnih renaultov vlogo "klasičnega" avtomobila, takšnega za množice. Po velikosti je primerljiv s cliom, tudi tehnična osnova je ista, primerljivi sta udobje, počutje za volanom, še celo sredinska konzola s slovenskimi meniji je tako rekoč takšna kot v cliu. Le masa je za nekaj sto kilogramov višja in višja je seveda tudi cena, ki pa ne bi bila bistveno dražja od podobno opremljenega clia s samodejnim menjalnikom, če ne bi bilo treba prišteti še stroškov najema baterij, približno 80 evrov na mesec.

Twizzy je velika uspešnica v Londonu in drugih prestolnicah, a tudi v Ljubljani je prav na vsakem pogledu kradel poglede. Ta paša za oči skoraj bolj spominja na motocikel, a ima štiri kolesa, volanski obroč in klasičen avtomobilski sedež, pa čeprav plastičen in s tem odporen proti dežju. Twizzyjevo slovensko srce, elektromotor iz šempetrske Letrike, ta posebni štirikolesnik požene do 80 kilometrov na uro.

Z električnim kangoojem pa se Renault dobrika podjetjem, ki se gibljejo po znanih relacijah, krajših od sto kilometrov. Na podjetja pa najbolj računajo tudi pri Volkswagnu z električnim upom, medtem ko se prihajajoči električni golf s svojim udobjem dobrika še zlasti dnevnim migrantom.

Da naj bo električni avtomobil samo ena od izpeljank uveljavljenega modela, pravijo tudi pri Fordu, kjer bodo prej kot električnega focusa na trg ponudili svoje hibride. Električni focus zato z baterijami, ki zavzamejo velik del prtljažnika, deluje še dokaj razvojno, a po kratki vožnji poročamo, da je vožnja izredno prijetna, hitra, pospeški so izvrstni, avtomobil pa izredno čvrsto zgrajen.

Bera električnih avtomobilov je sicer iz meseca v mesec večja, a datumi prihodov na slovenski trg so še vedno velika neznanka. Odločitev je že sprejela Kia, kjer bodo še jeseni pripeljali električnega soula. "Interes je eno, realne možnosti pa drugo," pa se strinjajo pri BMW-ju, Mercedes-Benzu, Peugeotu, še najbližje odločitvi je Nissan s prenovljenim leafom.