Če bi bili avtomobili sposobni čutenja, bi bila astra pošteno prestrašena. Na njenih ramenih, bolje rečeno na domiselno, elegantno in drzno krojeni pločevini, leži dobršen del lastniško-stečajne melodrame, ki se je z Oplom v glavni vlogi igrala zadnjih nekaj mesecev.

Astra je tisti avto, ki v razredu kompaktnih vozil, če se spomnimo predhodnika kadetta, vihti Oplovo zastavo že od leta 1936 in vse mogoče politične odločitve ter svetovni premiki na avtomobilskem zemljevidu bodo uspeli ravno toliko, koliko bo uspelo Astri.

Razprodana insignia
Recept pri snovanju je bil prav toliko revolucionaren kot klasičen; prvi Oplov korak v novi smeri je bila pred kratkim predstavljena insignia. Avto je najprej presenetil javnost in njen odziv je nato presenetil avtomobil ter njegove snovalce, saj je insignia po vsej Evropi skoraj razprodana. Odločitev ob rojstvu nove astre, čeprav verjamemo, da prve zamisli za avto izvirajo še iz predkriznih časov, je tako logična; čim bolj jo približati insignii, čeprav bi marsikdo lahko pomislil, da gre za metanje hrušk in jabolk v isto košaro.

Več prostora tudi zadaj
Astra je izjemno posrečeno - celo privlačno izrisan avto. Da je zrasla v vseh smereh, je sicer pričakovan stereotip; zanimiveje je, kako so snovalci podarjene centimetre uporabili. Po dolgem času znova avto srednjega razreda, v katerem odrasel človek lahko sedi tudi na zadnji klopi, ne da bi se ali z glavo zaletaval v streho ali tiščal kolena v voznikov oziroma sovoznikov sedež. Čisto in skladno zasnovana notranjost navduši, kakovost izdelave je primerna sodobnim standardom, posebno zgodbo pa ponuja mehanika. Bencinski agregati namreč sledijo smernicam "downsizinga" … Astra ponuja 1,4- ali 1,6-litrski bencinski agregat, ki sta lahko atmosferska ali napajana s pomočjo turbine. Tudi dizli so štirje; čez čas prihaja celo 1,3-litrski CDTI, ki bo s svojimi izpusti služil njenemu veličanstvu - ekologiji.

Uporaba Wattovega člena
Še zanimivejša je zgodba podvozja. Elementi prednje preme so vzeti iz insignie, zadnja prema pa je posebna zgodba … Gre za klasično togo zadnjo premo, ki po mnenju nekaterih že sodi na smetišče avtomobilske zgodovine, a so jo inženirji modernizirali, če ne že revolucionizirali z uporabo Wattovega člena. Rešitev, prav tako znana z začetka avtomobilske zgodovine, umetelno uporabljena ter podprta s sodobno medkolesno elektroniko, resnično daje presenetljive rezultate, saj se med kratkim preganjanjem tudi na zaprti progi astra izkaže za brezkompromisno vodljiv avtomobil.

Še to: treba se bo natančno podučiti, da ne bo zmede - namreč velike uspešnice astre classic ni več, in vprašanji, ali bo classic postal zdajšnji rod in kaj bo potem nova astra, bosta ostali neodgovorjeni do konca leta, ko bo astra začela deliti usodo tudi s slovenskimi vozniki.