Veselje, ki so ga v prejšnjih letih slovenske družine gojile do enoprostorcev, počasi usiha in od prvoborcev sta resnično na konju le še dva. Začuda in zelo zgovorno Citroenov picasso prve generacije, kar je nekakšna javna skrivnost, in pa neuničljivi Renaultov scenic. Na srečo je vsaj zadnji aktualni predstavnik te znamke.

Scenic je prehodil dolgo pot. Od petelina, ki so mu obljubljali trnovo pot prehitrega petja, do skoraj popikone, ki je obnorela množice. Potem ko so že vsi mislili, da prostora za enoprostorske inovacije ni več, se je rodil še grand scenic. Nekaj, kar je večje kot scenic in manjše kot espace. Govorimo sicer o centimetrih, toda v avtomobilizmu, kjer normalno vladajo milimetri, so centimetri že pregrešen luksuz.

Grand scenic ima sveto nalogo ponuditi še tretjo vrsto sedežev, s tem, da naj bi ostalo vsaj malo prtljažnega prostora. V teoriji se še nekako izide, v praksi velja zlato načelo; če vas je sedem, gredo na pot zgolj še zobne ščetke. Ogromno družin danes potuje; slovenski otrok, po zaslugi razgledanih staršev, ki se nočejo zapreti med meje naše države, spoznava svet okoli sebe, in za te dolge poti je grand scenic kot poslan od Boga. Pa še nekaj; grand scenic ima, ob običajni motorni ponudbi sodobnih renaultov, tudi nadvse prijazno ceno.

Večji ima vse, kar ima manjši
Zanalašč smo najprej predstavili večjega brata, čeprav smo nekaj ovinkov naredili tudi z običajnim scenicom. Trik je namreč preprost. »Večji ima vse, kar ima manjši«, če parafraziramo popularno krilatico! Namreč; scenic je zaradi vdiranja »enoprostorskih« elementov v najrazličnejše avtomobilske razrede postal nekako običajen. Danes, ko »enoprostorsko« verzijo najdemo v skoraj vsakem konfekcijskem avtomobilu, se je ekskluzivnost izpred desetletja izgubila. Scenic bi tako lahko postal le še eden izmed mnogih - če se pri Renaultu temu ne bi uprli z vsemi močmi.

Dela na obeh scenicih so se lotili precej temeljito. Najprej; oba modela se na zunaj od predhodnikov krepko razlikujeta; nadalje so uporabljeni materiali in končna izdelava na mnogo višjem nivoju, kot je bil to primer s predhodnima generacijama, ki sta si s svojim statusom orača ledine lahko privoščili marsikatero šlamparijo. Predvsem pa sta nova avtomobila (ob vsej enoprostorski ikonografiji) največji pomik v pozitivno smer naredili pri uglašenosti podvozja in neposrednosti volanskega mehanizma. Tako scenica kot grand scenica se da zdaj res z užitkom voziti, ob tem pa še vedno udobno in daleč potovati.
Samo še pojasnilo o motorjih: večjega – torej grand scenica je poganjal 96-kilovatni dizelski dCi, ki mu ni kaj očitati, manjšega pa bencinski tudi 96-kilovatni TCE, ki smo mu izrekali priznanja že zadnjič.

Legacy pridobil oblikovno skladnost
Da bi bila oblikovna skladnost in privlačnost avtomobilov Subaru do zdaj kakšen poseben adut te znamke, bi verjetno lahko trdil malokdo. Je pa zadnji model legacy prav gotovo pridobil tudi pri tem elementu, avtomobil deluje veliko bolj uglajeno, marsikomu je na pogled prav všeč. Če smo odkriti, nam oblikovanje nikoli ni bilo preveč mar, cenili pa smo odlične vozne lastnosti, ki jih zagotavlja subarujev simetrični vsekolesni pogon – ta vzbuja občutek, da je avtomobil trden in zanesljiv. V tem pogledu je tudi najnovejši model legacy še vedno tako visoko na naši lestvici, kot je bil – morda zaradi prostornosti, udobnosti in svežine v notranjosti zdaj še višje …

Dvolitrski dizelski boxer je motor, ki je v zadnjem času zadovoljil še tiste privržence te znamke, ki so dizla pogrešali in želeli; nas pa je zapeljal znani 2-litrski bencinski v kombinaciji s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom – za mnoge morda ne prav atraktivna ponudba, a vse skupaj deluje povsem solidno. Na voljo pa je bil še en majhen gumb (ali stikalo), ki pa veliko pomeni – namreč, možnost preklopa na plinski pogon – to pa je seveda že druga zgodba. Ob praktično enakih zmogljivostih se s polnima rezervoarjema lahko peljemo skoraj 1.000 km daleč – samo na plin pa ob nekoliko manjši porabi polovico te razdalje, a smo pri tem veliko bolj prijazni do okolja. Naša največja naftna družba že pridno gradi oziroma opremlja bencinske servise s ponudbo avtoplina (zdaj jih je pri nas že 32), tako da bi ob določenih pogojih lahko tovrstna pogonska kombinacija lahko že kmalu bistveno bolj zaživela tudi pri nas. Vsekakor je Subaru znamka, ki pogon na avtoplin glasno ponuja.