WISE-ACT COST je evropska pobuda, ki raziskuje širše vplive avtonomnega in povezanega transporta. Anketa sočasno poteka v vseh evropskih državah. Tudi na Avtomobilnosti vas vabimo, da sodelujete v anketi. Izpolnite jo lahko tukaj.

Kot je znano, se vsaka pot, pa naj bo še tako dolga, začne s prvim korakom. In tako je tudi s prvimi avtomobilskimi avtonomno prevoženimi kilometri. Za zdaj so še bolj plahi, kratki in v kontroliranem okolju ter seveda pod stalnim in skrbnim nadzorom človeka. A že zdaj je popolnoma jasno, da bo del prihodnje mobilnosti zagotovo avtonomen. Prav mogoče je, da celo večinski del vseh mobilnosti. Ne samo urbanih in ne samo po tleh. Vabimo vas, da postanete del večje Evropske raziskave o tem, kaj si Slovenci mislimo o avtonomni vožnji ter pod kakšnimi pogoji in za kakšne namene bi se pustili peljati robotu.

Začetek poti

V Avtomobilnosti se pogosto spogledujemo s prihodnostjo, prav tako pa je del naših aktivnosti vpet v različne raziskovalne projekte. Tako se lahko še bolj približamo globljemu razumevanju sodobne mobilnosti in možnosti, ki jih ta tlakuje za prihodnje oblike mobilnosti posameznika in družbe nasploh. Avtonomna vožnja je s svojim neizmernim potencialom za preoblikovanje načina mobilnosti seveda prvovrstna raziskovalna materija. Skoraj ni konca, s katerega se je ne bi dalo prijeti in vsak je po svoje vznemirljiv. Praviloma najprej pomislimo na tehnološki vidik avtonomne vožnje. Zmogljivi senzorji, hiter razvoj umetne inteligence in procesorjev dajejo jasno vedeti, da bodo problemi današnjih avtonomnih avtomobilov preseženi. V tem pogledu torej ni vprašanje, ali bodo sposobni voziti sami v vseh pogojih, ampak je samo še vprašanje, kdaj bodo to razvojno stopnjo dosegli.

Ko robot stopi na noge

Na drugi strani je človek. Za tega tudi že vemo, da bo za sprejemanje sobivanja z roboti in mobilnost nove dobe potreboval čas. Ne vemo pa, kako današnje vrtčevske otroke pripraviti na močno ekspanzijo robotov, ki jih bo dosegla v njihovi zreli življenjski dobi. Ko bo nastopil čas, ko bodo morali na nove temelje postaviti ohranjanje empatije, človečnosti, socialno bližino in toplino. Že danes bi torej morali imeti v osnovnih šolah predmet ‒ moj prijatelj in robot, v katerem bi tlakovali nov pogled na odnos med ljudmi, ki so "resnični" prijatelji in do mehanskih stvari, ki ne bodo več aparati, ampak hranilniki vedenja o nas, o naših potrebah in željah. In za razliko od človeških prijateljev bodo mehanski vedno na voljo za pomoč in vedeli bodo, kaj v določenem trenutku potrebujemo. Ne smemo torej pozabiti, da smo s prehodom v pokončno hojo in večjimi možgani dobili tudi željo po pomoči, čut za solidarnost in nego šibkejših, slo po ljubezni do bližnjega in željo biti ljubljen. Roboti, pa tudi avtonomna mobilna sredstva, ki bodo med vožnjo na nas pazili, nas med tem sproščali, izobraževali, zabavali in še kaj, se nam bodo zagotovo približali na popolnoma nov način. Zato ni presenečenje, da se velik del javnosti nad avtonomnimi avtomobili navdušuje in se jih hkrati boji.

Si tako prihodnost sploh želimo?

Z raziskovalnega stališča gledano vprašanje ni popolnoma pravilno zastavljeno. Da bi vedeli, ali si nekaj želimo, ali ne bi bilo prav najprej to spoznati, pretehtati druge možnosti in si potem postaviti tako vprašanje? In zdaj je pravi čas, da spoznamo tako projekcije morebitne prihodnosti kot naše poglede na današnji svet in na to, kakšnega bi si želeli imeti jutri. Zdaj, ko se številna podjetja po vsem svetu ukvarjajo s testiranji in razvojem ne samo avtonomnih avtomobilov, ampak tudi številnih drugih avtonomno premikajočih se stvari, ki bodo posameznika ali skupino ljudi prepeljale iz ene točke na drugo, je pravi trenutek, da ugotovimo, kako na tako prihodnost gledamo danes.

Evropska raziskava

Raziskava poteka pod organizacijo WISE-ACT COST, ki je bila ustanovljena z namenom programsko-razvojnega združevanja vseh Evropskih deležnikov, vpetih v avtonomno mobilnost, utemeljena pa v programu Evropske komisije Horizon 2020, ki je namenjen za raziskave in inovacije. COST (European Cooperation in Science and Technology) je skupaj z različnimi zainteresiranimi deležniki zasnoval vprašalnik, ki ga najdete na zgornji povezavi in prek katerega bomo lahko dobili koristne povratne informacije tako o tem, kako Evropejci gledamo na avtonomne avtomobile, kot tudi o tem, kakšen je naš slovenski pogled in odnos do robotiziranih avtomobilov. Pri nas je projekt prevzel prof. dr. Jaka Sodnik iz Fakultete za elektrotehniko UL, Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije. Pridobljeni podatki bodo najprej obdelani centralno, vsekakor pa bo v nadaljevanju zanimivo videti tudi naš odnos do robotizirane prihodnosti, saj bo to zelo koristen kažipot na poti oblikovanja odnosov do nove robotizirane prihodnosti.

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.