Kar zadeva Renault, bi verjetno lahko trdili, da je z drznimi oblikami prejšnje generacije modelov megane prav gotovo zbegal precejšen del zvestega občinstva.

Tokratni megane oblikovno ni nenavaden
Ko se je v preteklih letih pogled navadil na megana, so Renaultovi oblikovalci spet "udarili". Tokrat bi rekli – bolj z navadnostjo kot nenavadnostjo; no, z navadnostjo mislimo na približanje današnjim oblikovnim smernicam drugih – se pravi, avtomobil je skladno zaobljeno narisan, pogled nanj je prijeten, avto je lepo videti, ni kaj. Model coupe je videti malo bolj postavljaško kot recimo berline, sicer pa je zdaj pri meganih tako, da so pogonski agregati podobni v vseh različicah – tako je kupeja poganjal bencinski 1,6-litrski z 81 kW, ki skupaj s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom megana premika povsem solidno, tiho in udobno. Povprečna poraba goriva malo pod 8 litrov na 100 prevoženih kilometrov se nam je zdela – recimo – pričakovana.

Pogrešamo boljšo vidljivost in pomanjkanje prostora zadaj
Vodljivost, lega na cesti, občutek zanesljivosti, varnosti – vse to nudi megane coupe, to je treba priznati. Bi pa lahko (zaradi utesnjenosti) malce nergali potniki na zadnjih sedežih, zaradi ne najboljše vidljivosti iz vozila pa verjetno predvsem voznik. Skratka – v slogovnem smislu recimo spet velik preobrat – a veliko manj tvegan kot s prejšnjo generacijo. Sicer pa brez posebnosti, ki bi pustile trajne posledice.