Na začetku dvajsetega stoletja sta obstajali dve vrsti izdelovalcev avtomobilov. Prvi so delali veliko avtomobilov povprečne kakovosti, drugi pa so se posvečali peščici zelo izvirnih in kakovostnih avtomobilov. Vincenzu Lancii je uspelo najti vmesno pot in v velikih serijah izdelovati avtomobile, ki po kakovosti niso prav veliko zaostajali za najdražjimi.

Vincenzo Lancia je bil sin bogatega izdelovalca vložene hrane. Poletja je preživljal v družinski vili v Fobellu v dolini Sesia, preostanek leta pa v družinskem stanovanju v središču Torina. Oče, ki je načrtoval prihodnost svojih štirih otrok, se je odločil, da bo mladi Vincenzo postal odvetnik, vendar se je njegov najmlajši sin v šoli preslabo izkazal. Bister je vsekakor bil, vendar se mu ni ljubilo učiti. Oče je končno opustil upanje, da bo iz njega postal odvetnik, in ga pri dvanajstih poslal na visoko šolo, da bi postal vsaj računovodja.

Motorji bolj privlačni od računovodstva

Mladega Vincenza je bolj od študija privlačila delavnica bratov Ceirano, ki so na njihovem dvorišču izdelovali kolesa in jih prodajali pod »angleškim« imenom welleyes. Vincenzo je v delavnici kmalu postal vajenec. Ko sta brata začela izdelovati prve avtomobile, so Vincenza navdušili njihovi motorji. Očeta je kmalu pregovoril, da mu je dovolil pustiti šolo in se zaposliti v delavnici. Na očetovo zahtevo, ki se mu poklic mehanika ni zdel dovolj imeniten, je postal računovodja, vendar je Vincenzo dejansko več časa posvečal popravilu motorjev.

Majhni avtomobili welleyes so bili sicer uspešni, vendar brata Ceirano nista mogla zadostiti povpraševanju, zato sta julija 1899 patente za svoj avtomobil prodala Giovanniju Agnelliju, ki je avtomobil izdeloval kot fiat 3,5 HP. Pravkar polnoletni Vincenzo Lancia je skupaj s tovarno in svojim kolegom Felicejem Nazzarom odšel v Fiat in postal testni voznik. Oba mladeniča sta za Fiat tekmovala tudi na avtomobilskih dirkah: Nazzaro je bil velik "stilist" vožnje, Lancia pa je bil hitrejši, če se mu seveda ni pripetila tehnična okvara.

Ljubezen do jedače, pijače, prijateljev in opere

V prostem času je bil Lancia vesel mladenič, ki je imel rad dobro jedačo in pijačo, druženje s prijatelji ter opero. Čisto neitalijansko se je navduševal nad Richardom Wagnerjem. Bil je tudi odločen. Kmalu se je osamosvojil in 29. novembra 1906 skupaj s prijateljem Claudiom Fogolinom ustanovil lastno avtomobilsko tovarno. Ker je prototip prvega avtomobila popolnoma zgorel v požaru, ga je Lancia na avtomobilskem salonu v Torinu predstavil šele leta 1908. To je bil tipo 51, ki je po prvi črki grške abecede kmalu dobil ime alfa in s tem začel vrsto Lanciij z imeni po grških črkah: beta, gamma, delta, epsilon, eta, zeta in thema. Alfa je bila opremljena z imenitnim majhnim štirivaljnikom, ki je imel moč za takratne čase izjemnih 55 'konjev'.

Avtomobili znamke Lancia so kmalu zasloveli po izjemnih hitrostih in značilni obliki. Med letoma 1910 in 1920 je Lancia izdeloval predvsem hitre avtomobile srednjega razreda, med prvo svetovno vojno pa tudi vojaške avtomobile.

Nekega dne se je znašel na ladji, ki se je na morju borila z visokimi valovi in po njenem zgledu leta 1922 izdelal lancio lambdo, prvi avtomobil s samonosno karoserijo na svetu. Lahki avtomobil s trdno karoserijo, ki so ga korenito preskusili v Alpah, je imel izjemne vozne lastnosti. Izdelovali so ga vse do leta 1931 in izdelali skoraj 13.000 primerkov, potem pa so ga nadomestili z razkošno dilambdo, ki je spet imela klasično šasijo. Kljub njenemu uspehu je bila lambda preveč pred časom. Do leta 1937 je Lancia izdelovala augusto, asturo, arterio in ardeo, potem pa je bil spet čas za samonosno karoserijo.

Imela jo je aprilia, zelo lep avtomobil, ki je imel poleg samonosne karoserije tudi posamične obese koles, hidravlične zavore in aluminijasti motor V4, njegovo obliko pa so ukrojili v vetrovniku. Vincenzo Lancia ni aprilie žal nikoli videl na cesti, saj mu je februarja 1937 odpovedalo srce.

Najlepše lancie

Aprilio so skupaj z večjo ardeo izdelovali vse do leta 1949, ko se je Vicenzov sin Gianni odločil za razvoj novega avtomobila. Nastala je vrsta lanciij, ki so za nekatere poznavalce najlepše sploh. Na torinskem avtomobilskem salonu so leta 1950 predstavili aurelio, z motorjem spredaj ter menjalnikom, sklopko in diferencialom zadaj. Kmalu sta se ji pridružila še B20 gran tourismo in spider, ki ga je oblikoval Pininfarina. Leta 1953 so predstavili "pomanjšano aurelio", appio.

Aurelia se je kot prva lancia uradno pomerila v avtomobilskem športu in zmagovala predvsem na račun Alfa Romea. Po letu 1955 so športno dejavnost opustili zaradi finančnih težav, ki so Giannija prisilile, da je tovarno prodal finančni skupini Pesenti.

Leta 1957 so v Torinu predstavili flaminio, ki ji je tri leta pozneje sledila flavia. Skupaj sta prinesli več sprememb, kot so bili pogon na prednji kolesni par in dvokrožne hidravlične kolutne zavore na vseh štirih kolesih. Novi mali avtomobil je bila leta 1963 predstavljena fulvia, ki pa ni odpravila finančnih težav in Lancio je leta 1969 prevzel Fiat.

Pod Fiatovim patronatom

Fiat je takoj predelal fulvio, ter flavio leta 1971 nadomestil z lancio 2000, vendar je Lancia kljub temu potrebovala nov avtomobil. Leta 1972 je bila v Torinu tako predstavljena lancia beta. Limuzinski različici so kmalu sledili kupe in spider, monte carlo s sredinskim motorjem ter imenitna različica HPE (high performance estate). V sedemdesetih letih sta nastala tudi znamenita lancia stratos, ki ga je Bertone razvil posebej za uspešne nastope na relijih, ter lancia gamma, pri kateri je Lancia na začetku sodelovala s Citroënom, ki pa je pozneje odstopil od projekta.

Leta 1979 je Lancia predstavila uspešno kombilimuzinsko delto, ki je tri leta pozneje kot prisma dobila limuzinsko obliko. Delta je poleg tega, da je bila uspešen osebni avtomobil, zmagovala tudi na številnih relijih: sprva kot S4, potem kot HF 4WD, nazadnje pa kot integrale. Leta 1984 je nastala razkošna thema, ki so jo razvili skupaj z alfa romeom 164, saabom 9000 in fiatom cromo. Istega leta je nastala tudi majhna lancia Y10, Lancijin prvi poskus v razredu majhnih mestnih avtomobilov.

Leta 1989 je bila ob fiat tempri predstavljena limuzina lania dedra, preoblikovano naslednico pa je na začetku devetdesetih dobila tudi delta. Themo je leta 1994 nadomestila kappa, leto pozneje pa je Y10 zamenjal lancijin ypsilon. Leta 1996 je z zeto Lancia vstopila v razred enoprostorcev.

Leta 1999 je lancia lybra napovedala novo generacijo lancijj, ki so poleg lybre tvorile še nova delta, ypsilon, majhen enoprostorec mussa, razkošna limuzina thesis in naslednica zete phedra. A to je bil tudi labodji spev te nekoč posebne italijanske avtomobilske znamke, saj jo je Fiat po krajšem poskusu s preimenovanjem modelov ameriškega Chryslerja omejil zgolj na lancio ypsilon, ki za zdaj tudi nima prave prihodnosti.