Ekipa mladih inženirjev s tehnične univerze v Münchnu si je zamislila novo prevozno sredstvo, ki ga ni mogoče preprosto uvrstiti v kateri koli že znani razred sredstev, namenjenih letenju. Lilium, ki ga sicer uradno imenujejo letalo za vertikalno vzletanje in pristajanje (VTOL – vertical take off and landing) je namreč svojevrstni križanec, ki združuje lastnosti letala in helikopterja, s priokusom avtomobila, za pogon turbin pa skrbi elektrika.

Izhodišče za zasnovo tovrstnega prevoznega sredstva je bilo dejstvo, da prevoz potnikov z letali še vedno in v prevladujočem številu primerov zahteva obsežne infrastrukture in dolgotrajne postopke priprav na sam let.

Ne le množična prevozna sredstva za potovanje po zraku, ampak tudi manjša letala so namreč vezana na letališča, ki so po navadi zunaj urbanih središč. Helikopterji, ki sicer omogočajo vzletanje z omejenega prostora, pa so za urbana središča preglasni, dragi za proizvodnjo, uporabo in vzdrževanje, njihovo upravljanje pa je po navadi zahtevnejše kot upravljanje letal.

Lilium naj bi poletel januarja 2018
Ekipa mladih inženirjev, ki deluje v okviru podjetniškega inkubatorja Evropske vesoljske agencije ESA, pa želi do januarja 2018 izdelati letalo, primerno za uporabo tudi na domačem dvorišču, brez zahtevnih priprav na polet in dovolj preprosto za upravljanje brez dolgotrajnega šolanja.

Kompaktni ultralahki dvosedežnik, z največjo skupno vzletno maso 600 kilogramov, od katere je 200 kilogramov uporabnega živega ali neživega "tovora", naj bi namreč poganjala vrsta električnih turbin z možnostjo preusmerjanja zračnega toka. Skupna moč pogona naj bi bila 320 kilovatov (435 KM), kar naj bi zadostovalo za potovalno hitrost 300 kilometrov na uro oziroma doseganje hitrosti do največ 400 kilometrov na uro. Doseg letenja z enim polnjenjem naj bi bil 500 kilometrov.

Preprosta in varna uporaba
Ker bi nad delom motorjev oziroma turbin bedela elektronika, v veliki meri pa tudi nad samim letenjem, naj bi bila za upravljanje zrakoplova dovolj licenca športnega pilota (LSA) oziroma ustrezno izobraževanje in približno 20 ur letenja z inštruktorjem.

Kombinacija bolj ali manj samodejnega upravljanja zrakoplova in podvajanje ključnih sistemov sicer dokaj preprosto zasnovanega zrakoplova naj bi bila po zagotovilih konstruktorjev tudi jamstvo za višjo raven varnosti uporabe, kot na primer pri ultralahkih letalih ali tehnično bistveno bolj zapletenih helikopterjih.

Tiho delovanje električnega pogona ne bi bilo moteče niti v mestnih ali gosteje naseljenih okoljih, polnjenje baterij pa naj bi bilo mogoče iz električnega omrežja za gospodinjstva ali na podobnih polnilnicah kot za avtomobile z električnim pogonom.

Čeprav lilium v izhodišču ni mišljen kot kombinacija letala in avtomobila, primernega za cestno uporabo, pa je v osnovi in tehnični plati morda bližje cilju dvojne uporabe kot nekateri podobni projekti, v katerih so poskušali združiti dva načina potovanja, po kopnem in zraku.

Prvi preizkusi v praksi že opravljeni
Ekipa konstruktorjev trenutno preizkuša modele liliuma v pomanjšanem merilu in optimistično gleda v prihodnost. Obenem pa vabijo k sodelovanju nove dodatne strokovnjake, ki bi prispevali znanje, energijo in ideje za končni izdelek.

Čeprav bo nenavadni dvosedežnik januarja 2018 verjetno res poletel, pa množične uporabe kaj kmalu ni mogoče pričakovati. Dejansko odpiranje zračnega prostora za bolj množično uporabo bo zahtevalo še marsikaj drugega in ne le ustrezen zrakoplov, ki bi ga imeli lahko parkiranega na domačem dvorišču.