Oglasi, ki obljubljajo, da boste za dobrih sto evrov mesečno iz salona odpeljali avto, ki stane 20 tisoč evrov, ne vključujejo stroškov registracije, vzdrževanja, goriva, pnevmatik, cestnine ...

Nakup avtomobila predstavlja eno največjih obremenitev za družinski proračun. Razumljivo je, da se pri nakupu novega avtomobila osredotočamo predvsem na njegovo nakupno ceno. Čeprav ta še zdaleč ne pove tega, koliko nas bo avtomobil v resnici stal.

Šele natančen izračun in preračun vseh stroškov pokaže jasno sliko o tem, za koliko v resnici avtomobil obremeni družinski proračun na mesec. In Slovenci smo v samem evropskem vrhu po tem, koliko denarja mesečno namenimo za avtomobil. Kako narediti izračun, koliko nas bo avtomobil vsak mesec v resnici stal?

Kako naredimo izračun stroškov?
V oddaji Avtomobilnost za vsak novi avtomobil, ki ga testiramo, izračunamo, koliko nas bo stal na mesec. To je pravzaprav izračun, ki bi ga pred nakupom avtomobila moral narediti vsak. Poglejmo, kaj moramo pred nakupom izračunati. Najprej je treba vedeti, koliko kilometrov prevozimo na leto in koliko časa bomo imeli avtomobil v lastništvu. V Avtomobilnosti smo kot grobo povprečje določili 15 tisoč prevoženih kilometrov na leto in pet let lastništva. Oba podatka sta izhodišče za nadaljnje računanje. Povprečno letno število prevoženih kilometrov je podatek, ki ga potrebujemo za izračun stroškov vzdrževanja avtomobila na leto. Ta strošek je predvidljiv in znan.

Drug podatek, povezan s kilometri, je poraba goriva. V Avtomobilnosti za izračun ne jemljemo tovarniških podatkov, ampak podatke, ki jih pridobimo na testni vožnji. To z vsakim avtomobilom naredimo na isti trasi v enakih razmerah in po določenem protokolu. Pri tem si pomagamo z aplikacijo Drive, ki uči defenzivne vožnje po prometnih predpisih in cestnohitrostnih omejitvah. Tako dobimo podatek o povprečni porabi goriva v mešanem ciklu, to je pri vožnji po avtocesti, po mestu in primestju. To je verodostojen podatek in primerljiv z drugimi avtomobili.

Tretji strošek so pnevmatike. Enkrat v petletnem obdobju jih je treba zamenjati za nove, vključili smo tudi nakup zimskih pnevmatik in njihovo premontažo ter vse pripadajoče stroške. Tisti, ki z avtomobilom prevozi več kot 15 tisoč kilometrov na leto, bo moral izračun seveda prilagoditi. Večja obraba pnevmatik je na primer povezana z večjim stroškom. Pri izračunu upoštevamo ceno pnevmatik, ki so bile med zelo priporočljivimi na primerjalnem testu in so še vedno najcenejše "med elito".

S tem se stroški ne končajo
Naslednje področje je financiranje. Za osnovo smo vzeli 40-odstotni polog, izračunali vse stroške odobritve lizinga in obresti. O tem razmišljamo, ko nam prodajalec ponudi popust pri vozilu, po drugi strani pa tudi lizing v svoji sestrski hiši. Pri tem avtomobil preplačamo za nekaj tisočakov. S tem izračunom natančno vidimo, koliko smo v plusu ali, bolje rečeno, v minusu.

Tem stroškom dodamo še vse stroške, ki si jih prilasti država. Registracija avtomobila, cestnina, vinjeta, k izračunu dodamo še zavarovanje. Štejemo polni kasko.

Koliko bo avtomobil še vreden čez pet let?
Po 75 tisočih kilometrih in petih letih lastništva bo vaš avtomobil še vedno imel neko določeno vrednost. Za osnovo smo vzeli karavanskega fiat tipa, ki je ob nakupu stal slabih 15 tisoč evrov. Z vsemi stroški, ki mu pritičejo, vas avtomobil v petih letih lastništva stane 27.500 evrov. Po Eurotaxu smo ocenili, da bi lahko zanj dobili 7.500 evrov. Strošek lastništva tega avtomobila v petih letih torej znaša 19.838 evrov. Če ta, že tako boleč znesek preračunamo na mesečni strošek, ugotovimo, da nas ta tipo stane 331 evrov na mesec.

Zdaj pa poglejte vse oglase, ki obljubljajo, da boste za dobrih sto evrov mesečno iz salona odpeljali avtomobil, ki stane 20 tisoč evrov. Ne bo šlo. Izračunati je treba vse.

Prav zato je raziskava pred nakupom avtomobila zelo pomembna. Slovenci avtomobilov namreč še vedno ne kupujemo racionalno. Veljamo za kupce, ki presežemo svoje zmožnosti.

"Tipično slovensko je, da kupimo dvolitrski dizelski motor. Večina hoče več, kot zmore," je za oddajo Avtomobilnost pojasnil predstavnik Eurotaxa Matija Trček.

Povprečen kupec ob nakupu sestavi preširok spekter avtomobilov, ki so mu všeč, nato pa selekcijo dela glede na ceno. "Tisti, ki kupuje vozilo, bi se moral vprašati, koliko kilometrov bo prevozil, kaj želi, ali bo vsak konec tedna prevažal stvari v prtljažniku," pojasni Trček in doda, da so velike razlike že med kombilimuzinskimi in karavanskimi različicami ali pa med vozili z daljšo in krajšo medosno razdaljo. Sogovornik se sprašuje, zakaj bi kupoval karavana, če ga ne potrebujem? Slovenski kupec torej ne naredi okvirne domače naloge o stroških lastništva, ki jih prinaša vozilo, ki ga kupuje, in kaj ga čaka. Prepusti se trgovcem.

Trgovci nas lovijo s popusti
"Popusti so zelo relativna stvar, saj so odvisni od izhodiščne cene. Opažamo, da dajejo trgovci kot stimulacijo pri nakupu novega vozila dodatno opremo," pravi predstavnik Eurotaxa.

S sogovornikom smo zagrizli tudi na področje, ki ga pri Eurotaxu najbolj obvladajo. Napovedovanje vrednosti avtomobila skozi mesece in leta uporabe.

"Če bomo kupili vozilo z 1,6-litrskim motorjem in neko normalno opremo, je razlika med odkupno in prodajno ceno zelo majhna. Takšno vozilo bo trgovec laže prodal," pravi Trček in dodaja: "Če pa bomo kupili vozilo, ki je danes zelo všečno, a čez leta ne bo več v trendu, bomo pri prodaji veliko izgubili. Se pravi, bo razlika med prodajno in odkupno ceno večja, gledano v odstotkih."

Ali lahko posplošimo in rečemo, da pri prodaji vozila oprema ni bistvenega pomena, ampak so to motor, kilometri in letnik? Lahko zaradi več dodatne opreme avtomobil prodamo za bistveno višjo ceno?

Sogovornik pojasni, da so danes nekateri sistemi, kot so klimatska naprava, ESP, ABS, nujni, če sploh želimo prodati avtomobil. Tudi varnostnim sistemom cena pada bistveno počasneje kot pa usnjenim sedežem, na primer. "Usnjeni sedeži imajo po nekaj letih vrednost nič," pravi Trček.

Podobno velja za barve. Rumen avtomobil je prodati bistveno teže kot črnega. To pri Eurotaxu spremljajo z opazovanjem trga. Spremljajo tudi stanje pri prodaji vozil s prevrtenimi kilometri.

O tem pa več v zadnji oddaji Avtomobilnost.