Že jeseni je LPP uvedel novo storitev, imenovano prevoz na klic. Potniki lahko prevoz z enim od 20 električnih golfov naročijo dve uri, preden prevoz potrebujejo, vožnja pa je mogoča po objavljenem voznem redu, vstopanje in izstopanje poteka na avtobusnih postajališčih določene linije. Trenutno pa poteka testiranje sistema, ki ne bo omejen z vnaprej določenim voznim redom in traso potovanja. "Storitev je zelo podobna taksiju, le da je vključena v javni potniški promet. Vozila so urejena in obvezno električna, potnik natanko ve, koga pokliče, voznik je urejen in ne kadi v avtomobilu," razlaga Horvat. Cena vožnje bo enotna in bo naročnika storitve stala 7,20 evra.

1000 uporabnikov t. i. carsharinga
Sredi lanskega leta sta Mestna občina Ljubljana in Avantcar v Ljubljani predstavila sistem izposoje električnih avtomobilov, nedavno se je prestolnici pridružila tudi Murska Sobota. Sistem poteka tako, da uporabnik celoten postopek od rezervacije do odklepanja vozila, zagona motorja in plačila izpelje prek mobilne aplikacije. V floti so trenutno trije različni modeli električnih vozil, cena najema pa se giblje od 0,2 do 0,3 evra na kilometer in od 5 do 10 centov na minuto, v večernem in nočnem času je časovna komponenta najema ugodnejša. Prokurist družbe Avantcar in idejni vodja projekta Avant2Go Matej Čer pojasnjuje, da lahko carsharing nadomesti vsaj lastništvo drugega avtomobila v družini. "V Sloveniji stane mobilnost lastnike avtomobilov v povprečju okoli 500 evrov na mesec. V preteklosti smo reševali problem mobilnosti z lastništvom, ampak za ceno tega, da je avto več kot 90 odstotkov časa miroval in bil neizkoriščen." Do leta želijo število avtomobilov v sistemu povečati na 500, kar bi lahko po Čerovem mnenju z drugimi oblikami mobilnosti skupno število avomobilov v Ljubljani zmanjšalo za skoraj 10.000.

Skoraj štirje milijoni izposoj Biciklja
Od leta 2011 deluje v Ljubljani tudi sistema izposoje koles BicikeLJ, primeren predvsem za krajše vožnje. Vsaka prva ura izposoje je brezplačna. Edini strošek predstavlja obvezna predhodna prijava v sistem, ki poteka prek spletne strani in stane en evro za teden dni uporabe. Cena letne uporabe je tri evre in se šteje kot dobropis, saj morebitno izposojo kolesa, ki je daljša od ene ure, kar uporabnika stane en evro, odštejejo od dobroimetja. Sistem BicikeLJ, ki ima registriranih 95 tisoč uporabnikov, dobrih 30 tisoč si jih kolesa redno izposoja, se vztrajno širi na parkirišča P+R, kar tudi tistim, ki se na delo vsak dan vozijo v Ljubljani iz drugih mest, omogoča, da se do službe pripeljejo hitro in poceni. "Do leta 2018 bomo postavili dodatnih 20 postajališč," pojasnjuje Matjaž Čepon iz Europlakata in dodaja, da so glavni cilj širitve sistema prav P+R parkirišča. Čepon priljubljenost sistema ponazarja s primerjavo z Dunajem: "Na Dunaju so s 1.000 kolesi v 16 mesecih zabeležili milijon izposoj, Ljubljana je številko milijon dosegla s 300 kolesi v 17 mesecih".

Visoki stroški lastništva avtomobila
Kljub številnim možnostim potovanja vsaj po večjih mestih brez lastništva osebnega avtomobila se Slovenci po krizi znova vse pogosteje odločamo za nakup novega vozila. Leta 2015 je bilo tako v Sloveniji prodanih 59.450 osebnih avtomobilov, kar je 6208 oziroma 11,66 odstotka več kot leta 2014. Prodaja osebnih avtomobilov se je tako povečala četrto leto zapored in se vrnila na raven leta 2010. In koliko stane lastništvo avtomobila? Za primer smo vzeli slovenski in evropski avto leta 2016, opel astro sportstourer 1.6 CDTi s samodejnim menjalnikom. Tak avto stane 21.250 evrov, stroški financiranja znašajo 2.686 evrov, ob petletni uporabi in letno prevoženih 15.000 kilometrih ter z upoštevanjem, da bo takrat vozilo po Eurotaxu vredno 9.861 evrov, je skupni strošek za lastnika 35.318 evrov oziroma 424 evrov na mesec (ostali stroški: registracija 5.471 evrov, vzdrževanje 1.609, gorivo 3.212, pnevmatike 767).

Če brez lastnega avtomobila ne gre
V času, ko trg električnih avtomobilov doživlja razcvet – na Norveškem, denimo, je novih električnih avtomobilov že več kot petina – velja pred nakupom novega avtomobila dobro razmisliti, katera vrsta pogona se glede na potrebe najbolj izplača. Analiza, pri kateri so sodelovali strokovnjaki z najrazličnejših področij: okoljevarstvene in potrošniške organizacije, avtomobilska organizacija FIA, združenje evropskih lizingodajalcev in druge, je pokazala, da bo že čez dobrih pet let popolnoma vseeno, ali bo motor v avtomobilu bencinski, dizelski, hibridni ali električni. Stroški uporabe v prvih štirih letih bodo za vse praktično enaki, po tem obdobju pa se tehtnica nagne na stran električnih avtomobilov. Za primerjavo smo vzeli golf, ki je na voljo z dizelskim in bencinskim motorjem ter na plinski in električni pogon. E-golf ob upoštevanju državne subvencije v višini 7.500 evrov stane dobrih 30 tisočakov, golf na plinski pogon z enako opremo 27.500 evrov, golf z dizelskim motorjem 26.500, z bencinskim pa 24.640 evrov. Blaž Grofelnik iz podjetja Porsche Slovenija pravi, da se "gledano striktno z matematičnega vidika splača kupiti električno vozilo ob trenutnih pogojih in trenutnih cenah samo v primeru, da bo v življenjski dobi vozila naredil 100 tisoč kilometrov".

Slovenci smo drugi v Evropi po odhodkih za mobilnost; zanjo namenjamo približno 15 odstotkov svojega proračuna, v naši državi pa je registriranih skoraj milijon in pol motornih vozil. V oddaji Posebna ponudba bodo skušali odgovoriti na vprašanja, kako smotrno je sploh še imeti lasten osebni avto, sploh glede na to, da se predvsem v mestnih središčih vse bolj uveljavlja tako imenovani carsharing. Se z najemom vozila kakovost življenja in udobje poslabšata? Posebna ponudba bo na sporedu ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.