Pobudo za to spremembo je dal AMZS. Razlog je jasen, primerov dobrih praks iz tujine pa tudi dovolj, da je to smiseln korak k večji multimodalnosti in prometni pretočnosti.

Da je bila pobuda še kako na mestu, je pokazal odziv na trgu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prodaja 125-kubičnih motociklov v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za štirikrat. Ocenjuje se, da bi lahko tudi do šestkrat, če ne bi bila motena dobava motociklov.

Dilema pri odločanju za tako spremembo je jasna – kako narediti učenje čim bolj enostavno, učinkovito in privlačno v primerjavi s težavnejšim, zamudnejšim in dražjim izpitom za kategorije A.

Zanimiva ugotovitev raziskovalcev

Rešitev z minimalnim številom šestih ur je dobra podlaga, a naj poudarimo, da je to le osnova. Znanje vožnje ni dovolj, motorno kolo je treba znati tudi obvladovati. Naj bo to za jesensko-zimski razmislek, da se prihodnjo pomlad odločite za specialistični trening v centru varne vožnje. Mogoče bomo kakšnega naredili tudi v Avtomobilnosti. Fizikalnih in drugih razlik med vožnjo motorja in avtomobila je namreč ogromno.

Da je vožnja motorja precej bolj kompleksna, pa so na zanimiv način ugotovili tudi japonski raziskovalci. Ti so merili učinkovitost delavcev na delovnem mestu takoj ob prihodu na delo. Najvišja je med tistimi, ki so se na delo pripeljali z motorjem, saj so do takrat telo in možgane ogreli precej bolj kot tisti, ki so prišli na delo z avtom.