na avtocesti presegli magično mejo 300 kilometrov na uro. Tam, kjer je to dovoljeno, seveda. Vožnja že pri 200 km/h se bistveno razlikuje kot pri 130 km/h. Na kaj morate biti pozorni, če se boste znašli na nemškem Autobahnu, kjer lahko stopalko za plin pritisnete, kolikor se da.

Za doseganje velikih hitrosti je treba veliko vozniških izkušenj, pomembne so tehnična brezhibnost avtomobila, dobre in ustrezne pnevmatike in trezna glava voznika. Obdelali smo že pomen ceste in pnevmatik, trilogijo člankov o hitrosti, ki smo se je lotili zato, ker veliko Slovencev vozi tudi po nemški avtocesti, ki omogoča in dovoljuje doseganje velikih hitrosti, pa končujemo s človeškim dejavnikom.

Odšli smo v Nemčijo, v Porschejev center, kjer so nam na preizkus posodili panamero, s katero smo na nemški avtocesti presegli magično mejo 300 km/h. Še prej pa nam je Stefan Utsch, Porschejev menedžer za model panamera, razložil, kaj mora imeti avtomobil, ki dosega hitrost 200 km/h. In katere so spremembe pri 300 km/h.

Avtomobil spremeni obliko
Pri Porscheju vozilo v razvoju že na začetku oblikujejo za največjo hitrost. Panamera turbo SE-hybrid doseže 310 km/h. To hitrost so upoštevali pri zasnovi. Za varnejšo vožnjo pri tej hitrosti ima nekatere pomembne tehnične lastnosti. Aerodinamika vozila je primerna za kar največjo hitrost. Panamera ima tudi prilagodljiv spojler. Poskusimo si predstavljati. Z nastavitvijo spojlerja performance pri največji hitrosti lahko dosežemo tlak na zadnji osi, ki znaša približno 200 kilogramov. To je seveda zelo pomembno, da dosežemo stabilnost tudi pri največji hitrosti. Druga značilnost te panamere so posebne pnevmatike za tako veliko hitrost. Dimenzija zadnjih pnevmatik je 325. "Razvili smo jih posebej za to hitrost. Bistvena lastnost je zračni tlak, ki je vez med vozilom in cesto," razlaga strokovnjak. Zračni tlak glede na pnevmatike najbolj pripravi avtomobil na to hitrost. Podvozje ima prilagodljivo zračno vzmetenje. Če serijski paket Sport chrono nadgradimo s paketom Sport plus, se podvozje spusti. Tako je tudi podvozje pripravljeno na velike hitrosti. Pomembna je tudi obloga podvozja, ki prispeva k aerodinamiki. Če vozite hitro, je treba tudi hitro zavirati. Serijske keramične zavore PCCB (Porsche composit ceramic brake) so najboljše v razredu.

Potrebne so izkušnje in trezna glava, pa še marsikaj drugega
Za volanom panamere je sedel avtor Avtomobilnosti, sicer avtomobilski strokovnjak in inštruktor varne vožnje Andrej Brglez, ki se lahko pohvali s številnimi certifikati na treningih vožnje, vključno z najzahtevnejšimi, kjer se posvečajo tudi hitri vožnji. Brglez ima ob dolgoletnem delu avtomobilskega novinarja in strokovnjaka obilico izkušenj pri hitri vožnji, zato nam je podelil najuporabnejše nasvete, ki jim je treba posvetiti pozornost, ko na nemški avtocesti vozimo z veliko hitrostjo.

Od hitrosti 200 km/h naprej se nekaterih stvari namreč ne smemo več spraševati, ker če se, potem ne zaupamo vase ali v avto, in to mora biti signal, da zmanjšamo hitrost. Tako namreč delujejo naši telesni senzorji. Brglez pojasni, da ko se peljemo 200 km/h in zmanjšamo hitrost na 130 km/h, se počutimo, kot bi se vozili med 50 in 80 km/h. Vožnja pri 130 km/h se nam takrat zdi skrajno počasna.

Pomembno pri vsem je, da se sopotniki v avtomobilu počutijo varno in udobno, zaupati morajo voznikovim sposobnostim. Vožnja pri veliki hitrosti pa zahteva še veliko več, veliko prej moramo začeti mehko in progresivno zavirati, če se zgodi kaj nepredvidenega, je treba zavreti odločno in "na polno". Avto, ki gre tako hitro, se mora biti sposoben tudi hitro ustaviti. Velik korak pri tem je prinesel ESP, ki pomaga pri takih manevrih zaviranja avto ohraniti v smeri vožnje.

Ko dohitevamo avtomobile na desnem voznem pasu, moramo biti sposobni predvideti, kaj bodo naredili vozniki na desni, ali bodo skočili na desni pas ali bodo zanihali levo in desno. "Moramo začutiti, kaj bodo naredili. Moramo biti kot Sherlock Holmes, vedeti moramo vse o tem, kaj se z avtom spredaj dogaja, predvidevati, ali je v kombiju utrujen voznik, na daleč moramo videti, da se približujemo veliki počitniški prikolici … Zbrati moramo čim več podatkov in jih hitro analizirati ter se v hipu odločiti, ali je še varno nadaljevati z nezmanjšano hitrostjo ali pa bo pametneje še pravočasno občutno zmanjšati hitrost," razloži Brglez.

Kako se spreminja vid?
Ko govorimo o varni hitrosti in ko vozimo zelo hitro, ne moremo mimo vida. Z vidom voznik pridobi več kot 90 odstotkov informacij. "Ko se vozimo v avtu, gledamo stvari v smeri vožnje, ki so od nas oddaljene tri sekunde. Vid funkcionira tako, da izberemo od štiri do pet točk, ki jih pogledamo v eni sekundi in se nanje odzovemo, nezavedno in zavedno. To povežimo z veliko potovalno hitrostjo. Pri 100 km/h so štiri točke lahko razpršene na zelo širokem polju, pri 200 ali 300 km/h pa so zgoščene v zelo oddaljeni točki. Vse od tiste oddaljene točke pa do nas je, vsaj kar zadeva vid, velika neznanka. In to je past, ki jo moramo pri velikih hitrostih vedno upoštevati," o vidu pravi Brglez.

V uri vožnje tako pregledamo do 18 tisoč slik, med katerimi zahtevajo nekatere takojšnje ukrepanje. Vrsto sporočil izkušeni vozniki obdelajo v subkortikalnem delu možganskih središč in se niti ne zavedajo, da so ukrepali na podlagi sporočila vida. Vidno polje, v katerem lahko opazimo dogajanje, je pri odraslih z zdravim vidom okoli 180 stopinj. Že pri hitrosti 50 km/h se kot našega vidnega polja zmanjša na 150 stopinj in pri hitrosti 150 km/h zaznavamo spremembe le v vidnem polju 50 stopinj.

"Pri tem ne gre spregledati, da pri hitrosti 130 km/h prevozimo 36 metrov v sekundi (m/s), pri hitrosti 200 km/h 56 m/s, pri hitrosti 250 km/h skoraj 70 m/s, pri hitrosti 300 km/h pa skoraj 84 m/s," še pravi Brglez, ki je za konec na kratko še enkrat strnil vse bistvene nasvete, ki jih upoštevajte vedno, tudi pri naših avtocestnih omejitvah hitrosti:

- Ne dirkajte.

- Vozite mirni in zbrani.

- Predvidite odzive voznikov na desnem pasu.

- Ne mislite, da vas bo hitra vožnja zbudila.

- Pri zaviranju v sili zavirajte vedno močneje, stopnjujoče.

- Sopotniki v avtu se morajo počutiti varno in udobno.

- Pomembno je, kako naložen imamo avto, če imamo kaj na strehi, potem tako in tako pozabimo na visoke hitrosti.

Zakaj smo vozili 304 km/h? "Zato ker se ljudje vozijo hitro. Ker se počasi končuje obdobje Ottovega motorja. Kako bo naprej, še ne vemo. Videli bomo, kateri energent bo prevladal, kako hitro bomo vozili, a za zdaj in še nekaj časa bo še tako, da bomo lahko na nemški avtocesti ali pa na dirkališču stopalko za plin še vedno pritisnili do konca," zaključuje Brglez.

Kako smo dosegli hitrost 304 km/h, pa preveriti v spodnjem videoposnetku.