V oddaji Avtomobilnost smo se tokrat spoprijeli s hitrostjo. Nemška avtocesta na nekaterih delih dovoljuje vožnjo z neomejeno hitrostjo, a pri tem se je treba zavedati nevarnosti, ki jo prinaša zelo hitra vožnja. To smo razdelili v tri sklope, človek, cesta in avtomobil, vključno s pnevmatikami.

Le dobra pnevmatika je varna pnevmatika
Ko na avtocestah vozimo s hitrostjo 130, 200 ali celo 300 km/h, je povsem prepozno, da se vprašamo, ali sem prejšnji teden povozil oster rob, ali je optika pravilno nastavljena, je z mojimi pnevmatikami in tlakom v njih vse v redu. Če nismo prepričani o kakovosti pnevmatik in nastavitve ter optike podvozja, raje ne silimo v velike hitrosti. Lovljenje avtomobila pri velikih hitrostih je hudičevo naporna in nevarna reč.

Zato smo se oglasili pri strokovnjaku, ki nam je pojasnil, kako pomembno je, da se na vožnjo dobro pripravimo. Da svoje pnevmatike dobro preverimo!

"Črni del vozila je še vedno edini stik avtomobila s cestiščem. Pri veliki hitrosti samo ta kos omogoča varno vožnjo. Vozniki smo površni, kar zadeva pnevmatike. Velikokrat jih ne pregledamo. V primeru predhodnih poškodb moramo vedeti, da pnevmatika ne bo zdržala velikih hitrosti," pravi Španov strokovnjak Boštjan Gorc, ki nam je pojasnil, kakšne sile delujejo na pnevmatiko pri velikih hitrostih: "Predvsem centrifugalna sila je tista, ki med vožnjo najbolj vpliva na samo strukturo in držo pnevmatike. Pomemben del je tudi bočnica, to je prehod s tekalne površine v del, ki mora pri veliki hitrosti držati vozilo v pravi smeri."

Strokovnjak opaža težavo, da je pogosto predhodno pnevmatika poškodovana do te mere, da so poškodovana notranja platna. Takrat se poškodba širi, pride do izpusta tlaka v pnevmatiki, posledice pa so lahko zelo hude. Za poškodbo je največkrat krivo povoženje tujka na cestišču ali povožen robnik.

Številke povedo vse
Nasvet je, da redno nadzorujte stanje pnevmatik, še posebej pred daljšimi potmi. "Če opazimo, da je nekaj narobe, se takoj odpeljimo na servis," pravi Gorc, saj vožnja v primeru poškodbe pnevmatike ni varna, pri velikih hitrostih pa je smrtno nevarna. Enako pomemben je tlak v pnevmatiki. Pri velikih hitrostih tlak v pnevmatikah narašča, v kombinaciji z nizkimi temperaturami asfalta pa pride do preobremenitve same pnevmatike.

Še podatek, kako pomemben je pravilen tlak v pnevmatiki v povezavi z velikimi hitrostmi. Pri hitrosti 120 km/h se gume obrabljajo dvakrat hitreje kot pri hitrostih med 70 in 80 km/h. Če je tlak v pnevmatikah pri večjih hitrostih za 20 odstotkov prenizek, se obraba gum lahko poveča celo za tretjino.

Če nam senzor javi, da tlak v pnevmatiki ni pravilen, je zato to znak za alarm. Tega ne smemo spregledati in si misliti, saj imamo do doma samo še 150 kilometrov. Največkrat pnevmatika v takem primeru do doma ne bo zdržala." V primer izpusta tlaka je treba preveriti tlak v pnevmatiki, ga dopolniti in zapeljati do najbližjega servisa. Z zelo nizkim tlakom lahko pnevmatiko hitro uničimo," pravi sogovornik, ki prav zaradi tega, ker starejša vozila nimajo senzorja tlaka, ki bi voznikom sporočala nevarnost, opaža največ poškodb pnevmatik ravno pri starejših vozilih.

"Največkrat se to zgodi na zadnji osi. Če se to zgodi na pnevmatikah spredaj, voznik velikokrat občuti, da se avto vede sumljivo in da nekaj ni v redu. Ali vozilo vleče v levo ali desno. Ko tlak pade pod bar pritiska, se začne razslojevati notranji del pnevmatike. Takrat uničimo pnevmatiko."

Za hitrost pomembna tudi optika
Gorc opozarja tudi na optično nastavitev podvozja. To je pomemben element pri varni vožnji, predvsem pa pri vodljivosti vozila. Geometrija podvozja naj se ob menjavi pnevmatik pregleda. Poškodbe platišč pustijo sledi tudi na podvozju. Takrat lahko pride do nestabilne vožnje. Tudi poškodbe na platiščih lahko privedejo do tega, da bomo poškodovali pnevmatiko, ki bo spuščala. Gorc opozarja tudi tiste voznike, ki se menjavanja pnevmatik lotijo sami. "Vsekakor je treba pnevmatike centrirati na vsakih 5.000 do 10 tisoč kilometrov ali vsaj enkrat na sezono." Pri centriranju vulkanizerji vedno pregledajo tudi stanje pnevmatike.

Ali gume pokajo pri velikih hitrostih? "Gume pri velikih hitrostih ne pokajo, to je mit. Narejene so za hitrosti 270 km/h ali več. Če jo raznese, je to vedno posledica izpusta tlaka, povoženega tujka …" pojasnjuje strokovnjak.

Pnevmatika mora zdržati vse te napore, tudi pri zaviranju mora vzdrževati smer. Zato sta pomembna pravilna optika in dobra pnevmatika, pravilen tlak v gumi, to, da je nepoškodovana. "Samo tako se bomo ustavili varno, v smeri, v katero bomo želeli."

Velike razlike med pnevmatikami
A vsaka pnevmatika ni primerna za doseganje velikih hitrosti. Na bočnici preverite, kakšen je hitrostni indeks pnevmatike. Zapisan je s črkovnim simbolom (H), ki prikazuje največjo hitrost, za katero je pnevmatika namenjena.

Proizvajalec ta podatek zapiše tudi v homologacijski karton. Pri zimskih pnevmatikah je hitrostni indeks nižji, na kar po navadi vulkanizerji opozorijo voznika. Gorc opozarja, da je razlika v pnevmatiki, ki je narejena za doseganje hitrosti 200 km/h in več na nemških AC-jih, in množičnih pnevmatikah, kakršne se prodajajo za množične avtomobile. "Razlika je v sami konstrukciji pnevmatike. Guma, ki ima hitrostni indeks 300 ali več, ima dodatne sloje pri tekalni plasti, zato vzdrži vse sile pri velikih hitrostih. Profil pa je enak kot pri tisti z manjšim indeksom. To bomo prepoznali samo pri oznaki na bočnici pnevmatike."

Tokrat smo se v Avtomobilnosti lotili izzivalne teme, hitrosti, tudi do 300 km/h, ki pa se nam zdi še pomembna. Z vozniškega vidika. Predvsem zato, ker se veliko slovenskih voznikov vozi po nemških avtocestah, ki omogočajo zelo velike potovalne hitrosti.