Finska je s svojimi več kot 180 tisoč jezeri, ki so pozimi, ko se tudi čez dan temperature spustijo krepko pod ledišče in so jezera prekrita z debelo plastjo ledu, idealen kraj za različne vozniške akademije. Te na Laponskem in drugje na severu ponujajo urjenje vozniških veščin na ledenih dirkaških stezah.

Na skrajnem severu Evrope se je ekipa Avtomobilnosti udeležila enega izmed kampov, ki ga vodi nihče drug kot legendarni finski dirkač in štirikratni svetovni prvak na reliju Juha Kankkunen.

S hitrostjo 330 km/h po ledu
Finec, ki je zbral 23 zmag na reliju, pa se je v zgodovino dirkanja zapisal še z enim dosežkom. Je najhitrejši Zemljan na ledu, njegov hitrostni rekord pa znaša kar 330 km/h.

Kankkunen je rekord z bentleyjem continental supersport convertible postavil na zamrznjenem Baltskem morju. Zunanja temperatura je bila 30 stopinj Celzija pod lediščem, snežilo je, pihal je močan bočni veter. Steza je bila dolga 16,5 kilometra, ledu je bil debel 70 centimetrov. Hitrostni rekord so skrbno spremljali tudi finski policisti in člani Guinnessove knjige rekordov. Kankkunen je dosegel največjo izmerjeno hitrost 330,695 km/h.

To so ekstremni dosežki, ki jih na treningih vožnje ne učijo in ne preizkušajo. Akademija je namenjena urjenju veščin vožnje na ledu in v snegu, podobno, kot smo pri Avtomobilnosti organizirali delavnico vožnje po snegu s štirikolesno gnanimi vozili. A pri nas možnosti za vožnjo po ledu ni.

Kaj sploh je pomembno pri vožnji tako na ledu kot snegu? "Pri vožnji po ledu je pomembno, da voziš mehko. Pri zavijanju na drugo stran izkoriščaš prenos teže. Pomembno je, da je voznik ves čas zelo sproščen. Ne smeš voziti pretrdo. Če zaviranje ni pravočasno in je vožnja pretrda, hitro končaš v snegu,“ pravi Kankkunen in dodaja še en pomemben nasvet, ko se znajdemo na spolzki podlagi: "Najpomembneje je, kako uporabljaš volan in plin. Vse je treba odmeriti pravilno.“

Ko po ledu vozi Finec, je vse videti zelo preprosto. "Veliko vadim že od svojega desetega leta," v smehu odvrne prekaljeni dirkač, ki drsenje po ledenih ploskvah trenira že skoraj 50 let.

Pnevmatike z žebljički
Pri tem še vedno uživa. Pravi, da je vožnja po ledu umetnost. "Podobna je plesu avtomobila. Danes na svetu ni veliko krajev, kjer lahko v resnici voziš. Tukaj si svoboden. Tukaj čutiš svobodo. Lahko se igraš z dobrim avtom, voziš postrani in uživaš v vožnji. To imam še vedno rad. Vse poletje komaj čakam, da nastane led,“ pravi Kankkunen.

Razlika med ledeno stezo in tisto, ki jo poznamo z asfaltnih cest, je ta, da voznik težko vidi, kje sploh poteka steza, kje so obrobne točke in kje izletna območja. Do koder seže človeško oko, je namreč sama belina. Zato moraš biti zelo pazljiv. Led pa ne dopušča nobene napake.

Da lahko sploh vozimo po ledu, morajo biti avtomobili obuti v pnevmatike z ježevci, ki pa so pri nas prepovedane.

Zimske pnevmatike na snegu zagotavljajo varno vožnjo, ne pa tudi na ledu. Ježevke ali pnevmatike z žebljički v skandinavskih državah uporabljajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Danes tovrstne pnevmatike na severu Evrope uporablja večina voznikov, vendar so tudi tam predpisana obdobja, kdaj jih lahko uporabljajo. Po navadi je to med oktobrom in aprilom. Pred leti je eden od gumarjev predstavil pnevmatiko z izvlečljimi žebljički. V normalnih razmerah na cesti je njihova pnevmatika kot standardna guma, na zaledeneli cesti pa lahko voznik s pomočjo stikala aktivira izvlečljive žebljičke, ki pogledajo iz pnevmatike.

"Uporabljamo nekoliko drugačne pnevmatike, reče se jim ježevke. Led je lahko zelo spolzek. Če je zelo spolzko in ni nobenega oprijema, se ničesar ne naučiš. Avto mora zavirati, zavijati in te pri vsem ubogati,“ pomen tovrstnih pnevmatik razloži dirkač.

Nekateri tečejo na smučeh, drugi dirkajo
Če naredite napako, je dobra stvar, da zdrsnete na izletno območje. Najhuje, kar se vam lahko zgodi, je, da vas s kupa snega potegnejo ven z velikim traktorjem ali pa da se vam kdo od inštruktorjev ali kolegov nasmeji.

"Na sever Finske prihaja veliko turistov. Nekateri tečejo na smučeh, drugi se vozijo s pasjo vprego ali na motornih saneh. Nekateri pa bi se radi vozili z avtomobilom. Smo del tukajšnje turistične ponudbe. K nam prihajajo ljudje z vsega sveta,“ zaključuje Finec.

Podobne pakete ponujajo številne avtomobilske znamke, cene pa so med nekaj 100 in nekaj tisoč evri, odvisno od nastanitev, znamke avtomobilov, zahtevnosti programov. Paketi višjega cenovnega razreda, poleg same vozne izkušnje, vključujejo tudi večdnevne dejavnosti in doživetja.

O dinamični vožnji smo v Avtomobilnosti že govorili. V Planici sicer s pogonom quattro, ampak štirikolesni pogon v načelu povsod deluje enako. Saj se še spomnite Andrejeve zgodbe o pumi in zajcu.

Te delavnice bomo v Avtomobilnosti še ponavljali, zato spremljajte MMC, ko boste dobili novo povabilo.

Če ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost, si jo lahko ogledate tukaj.