In potem naprej ... , kjer so lepe ulice, na ulicah pa lepe deklice. In kako prav sta imeli! Takrat je bilo na naših cestah približno 150.000 bolj ali manj malih avtov, danes jih je 1.143.150. Vmes se je število prebivalcev povečalo za dobrih 370.000 ljudi. V 50 letih se je torej razvoj naše države izdatno naslonil prav na avto. Poglejmo, kaj lahko danes ob tem podatku mislita Počivalšek in Janša, ko bosta razmišljala o novih avtomobilih.

Kaj pa subvencija?

Kar zadeva avtomobile, ni bilo vprašanje, ali se bo tudi pri nas sprožila debata o subvenciji za nakup novega avtomobila, bilo je samo vprašanje, kdaj se bo. Zdaj je za to več kot primeren trenutek. Tudi zaradi širše slike, ki jo ponazori časovni lok petdesetih let. Avto v tem času ni le močno povečal posameznikove mobilnosti, ampak je hkrati tudi močno razširi njegovo ekonomsko dejavnost. Oboje je močno zaznamovalo razvoj Slovenije, in sicer od načina razvoja poseljevanja do razcveta gospodarskih in podjetniških storitev, povezanih z avtomobilom ali njegovo rabo. Tako močno, da lahko danes že med prijatelji ali sorodniki najdete vsaj enega, ki ima posredno ali neposredno koristi od avtomobila in z njim povezanih storitev. Ne glejmo le prodaje in servisa vozil, novih in rabljenih, pa dobaviteljske verige in vsega, kar običajno vidimo na prvem mestu, tu so turizem, oglaševanje, zavarovanje, šport, gradbeništvo …

Podarim, dobim

Vseeno je, ali se nam zdi, da Slovenci gojimo do avtomobilov pretirano ljubezen ali pa da jih imamo toliko samo zaradi nuje, dejstvo je, da je naš osebni in širši družbenoekonomski vsakdan močno oprt prav na avto. Ko se ustavi avto, se ustavi še veliko drugih dejavnosti. Po izkušnji skupinske karantene nam je to postalo samo še bolj jasno. Pomagati avtomobilskemu prodajnemu stebru tako hkrati pomeni tudi to, da se v hitrejše gibanje spravijo številne druge dejavnosti. Oživi torej kapitalsko kroženje. Ko bo vlada gledala pobudo za sofinanciranje nakupa novih avtomobilov, bi torej morala videti širši ekonomski krog pozitivnih učinkov, saj bodo ti vloženo tudi povrnili.

Daj – dam

Pa to ni vse. Dodajmo še dva vidika, okoljskega in varnostnega. Oba sicer bodeta v oči, a ni rečeno, da ju politika kljub temu ne bo spregledala. Da velja biti pri pričakovanjih glede vidnega polja politike previden, nam ne nazadnje sporoča tudi svež ukrep, s katerim so močno zmanjšali subvencije za električne avtomobile, za priključne hibride pa so jih popolnoma ukinili. Kar se politike tiče, pred nami torej ni samo izziv, ampak kar težava. Okoljske poznamo. Na državni ravni smo sprejeli tudi strateške cilje za izboljšanje kakovosti bivanja in v ta del so zajeti tudi promet in z njim povezani izpusti. Zdaj se je ponudila lepa priložnost, da se od besed preide k dejanjem. Z enim ukrepom bi namreč lahko pomagali gospodarstvu in zmanjšali količino izpustov našega voznega parka. Ključen v tem pogledu ni le podatek, da imamo veliko avtomobilov, ampak predvsem to, da je povprečna starost našega avtomobila več kot 11 let. Več kot polovica registriranih vozil dosega normo EURO 4 ali manj, 100.000 avtomobilov pa dosega samo normo EURO 2,1 ali 0. Samo za osvežitev spomina, zdaj so aktualne norme pri standardu 6d temp in 6d, se pravi daleč naprej.

Za varnost gre

Drug vidik je povezan s prometno varnostjo. Razlika v aktivni in pasivni varnosti novega ali 11 let starega avtomobila je zelo velika. Napredek tehnologije je bil v zadnjih desetletjih dih jemajoč. Razvoj elektronike, na kateri sloni veliko zelo pomembnih asistenčnih sistemov, pa je tako hiter, da nastajajo razlike v programih delovanja posameznih sistemov že v času ene generacije modela. Prav tako ne smemo zanemariti podatka, da se danes z več avtomobili tudi vozimo več kot kdaj prej. To seveda povečuje verjetnost nastanka prometnih nesreč. Bolj ko so avtomobili varni, manj je poškodovanih in umrlih. Poglejmo številke iz istega časovnega obdobja. Leta 1970 je na naših cestah umrlo več kot 700 ljudi, lani 102. Na eni strani imamo torej milijon avtomobilov več, ki prevozijo tudi veliko več kilometrov, na drugi pa približno 600 manj umrlih na leto. Pomemben podatek, ki pokaže drugačno sliko prometne varnosti in jasno nakazuje, v katero smer mora iti razvoj. Seveda so bile nekoč slabše tudi ceste, pa tudi to je jasno, da je vselej najpomembnejši del tega trikotnika voznik. A kljub temu ni mogoče spregledati izjemnega razvoja avtomobilske varnosti in tega, da pomembni varnosti sistemi v zadnjih letih končno postajajo del serijske opreme tudi najcenejših modelov.

Vizionarji

Morda pa se politika odloči drugače. Subvencijam reče ne. Vendar jih ne zavrne s klasičnim tarnanjem, da ni denarja niti za kaj bolj pomembnega od avtomobilov, ampak preseneti z drznim pogledom naprej. Pravzaprav ne naprej, ampak bolj k tistim, ki imajo take reči, ki so se nam še do včeraj zdele popolnoma nedosegljive. Tako kot so se nam zdele nedosegljive silne milijarde, zdaj pa so tu. Vsaj zdi se tako. Odločitev za tako potezo najdejo na medmrežju, kjer z nekaj kliki na lastne oči vidijo, kako hitro že po svetu drvijo vlaki. Videli bodo tudi take v posebnih ceveh. Ti so zelo zanimivi, morda tudi za Slovenijo. Potem pa pokličejo prijatelje.

Skoke za železnico

Kot smo videli v zadnjih tednih, če je treba pomagati, potem najdemo Slovenci prijatelje tudi na drugem koncu planeta. In zdaj je treba pomagati. Zdi se, da imamo veliko prijateljev tudi na Kitajskem. Mogoče je torej, da bo kakšen politik ob klikanju hitrih vlakov po spletu naletel tudi na posnetek avtonomnega hitrega vlaka, ki samodejno s hitrostjo 350 km/h povezuje Peking in Džangdžjakov. Mesti, ki bosta gostili zimske olimpijske igre 2022. Iskra preskoči v hipu in rodi se ideja. Ne subvencije za nakup novih, varnejših in čistejših avtomobilov, ampak pogumno in vizionarsko pokončno v prihodnost, ki je popolnoma jasno, da pride. Ne bomo sledilci, lahko smo nosilci nove skupne, deljene in okoljsko trajnostne mobilnosti. Mislite, da ni mogoče, da politika poseže po takem ekonomsko- ekološkem načrtu? Ne spreglejmo za naše kraje ključnega podatka. Primož Peterka, naš nekdanji skakalni as, tesno sodeluje s kitajsko pokrajino Džedžjang na vzhodu Kitajske. Prevzel je delo z mlajšimi dekleti, ki se bodo šele podala v smučarske skoke. To je to. Oni v skoke, mi na železnico. Primož zagotovo pozna koga na Kitajskem. Sploh pa, Kitajci bodo imeli kmalu že več kot 30.000 kilometrov hitrih železniških prog, samo lani so zgradili 3.200 kilometrov novih. Ni treba, da pridejo in na hitro zgradijo proge, lahko jim jih kakšna dva tisoč ukrademo. Oni ne bodo niti opazili, mi pa se v hipu zavihtimo na čelo svetovne trajnostne mobilnosti. Počakajmo in se pustimo presenetiti.

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.