Moderne navigacijske naprave omogočajo hitro in udobno potovanje, saj voznika natančno usmerjajo po zemljevidu, kažejo ovinke, ki so pred njim, iščejo najbližjo bencinsko črpalko, restavracijo s hitro prehrano ali lokalno znamenitost.

Vse naštete lastnosti in še veliko drugih znajo ceniti predvsem tovornjakarji, taksisti, nujne službe, vse dostopnejša tehnologija pa bo prej ali slej postala sestavni del vsakega avtomobila, kot je mobitel postal del posameznikov. Seveda pa naprave pridejo še kako prav tudi kolesarjem, pešcem in še komu.

Kako deluje globalno pozicioniranje?
Global Navigation Satellite System (GNSS) je sistem satelitov, ki sprejemnim napravicam na Zemlji v nekaj trenutkih na nekaj metrov natančno omogočijo določitev zemljepisne širine in dolžine ter nadmorske višine. Trenutno je za komercialno uporabo na voljo le ameriški sistem GPS (Global Positioning System) z okoli 20 sateliti, po katerem so navigacijske naprave prevzele tudi "delovno" ime.

Zahod že spoznal prednosti navigacije
Slovenski vozniki so pri uporabi tovrstnih napravic še vedno v zaostanku za Zahodno Evropo, kar je v veliki meri mogoče pripisati tudi temu, da smo s precejšnjim zaostankom dobili potrebne digitalne karte. Na Zahodu pa je navigacija že postala sestavni del vožnje, tako na avtocestah, kot po mestnih ulicah ali lokalnih poteh. Medtem ko jih imajo nova vozila zlasti višjega razreda v veliki meri že standardno vgrajene, je pri starejših ali cenejših vozilih zelo priljubljena tudi naknadna montaža napravic različnih proizvajalcev na vetrobransko steklo ali drugam v vidni kot voznika. Nazadnje imajo možnost navigacije dandanes vgrajeno tudi "pametni" telefoni, ki tako združujejo že zelo veliko funkcij, od fotoaparata prek navigacijske naprave do običajnega telefona za ceno ene same naprave.

Navigacijske naprave je mogoče prilagoditi svojim potrebam, s čimer se je mogoče recimo izogibati plačljivim cestam ali pa s pomočjo vmesnih točk določati, po kateri poti želimo priti na cilj. Četudi ne vemo natančnega naslova, kjer se ta nahaja, lahko pot začrtamo z nekaj pritiski na zemljevid, po katerem se sprehajamo na zaslonu. Naprava ob tem ponavadi prikaže tudi čas, ko bo cilj dosežen, med vožnjo pa izračunava še številne druge podatke, kot so hitrost (dejanska hitrost je kar nekaj kilometrov nižja od prikazane na merilnikih avtomobilov), smer in trajanje vožnje. Vozniku niti ni potrebno gledati zaslona, saj glasovni opomnik ob približevanju križišču večkrat opomni, v katero smer pelje nadaljevanje naše poti. Če se zmotimo, naprava v nekaj trenutkih preračuna, kako se bomo čim prej in po možnosti brez obračanja vrnili na načrtovano pot.

Infrastruktura v Sloveniji še šepa
Medtem ko v Sloveniji navigacijske naprave zaradi slabo razvite infrastrukture ponudnikov prometnih podatkovj še ne omogočajo ažurnega spremljanja trenutnih razmer na cestah, je to v tujini že nekaj povsem običajnega. Tako se je mogoče že na daleč izogniti zastojem zaradi nesreč na avtocestah in navadnih cestah, ali pa se pripraviti, da bo zaradi dežja na poti 30 kilometrov pred nami cestišče spolzko.

Ko naprava javlja, da se vozimo po potoku
Po izkušnjah sodeč je sistem zelo zanesljiv, a stoodstoten še vedno ni. Ne samo, da recimo delo na cesti včasih zmede navigacijo, ki je prepričana, da ste se znašli v strugi bližnjega potoka in zato zmedeno vsakih nekaj sekund voznika zalaga z novimi usmeritvami, tudi izbira poti marsikdaj ne sledi popolnoma željam voznika. Temu se je mogoče izogniti z določanjem vmesnih točk, s čimer se napravo prisili, da spoštuje vaše želje. Tudi vožnja skozi tunele je za napravo stresna, saj v njih ni satelitskega signala.

Glede na povedano bo stari dobri običajni zemljevid sploh na vožnji v tujini še vedno koristen pripomoček pri grobem določanju smeri potovanja. Vsekakor pa tudi na domačih cestah avtomobilska navigacija omogoča lažje in varnejše potovanje, s čimer tavanje v krogu po ulicah ali cestah brez oznak postane le še zelo oddaljen in neprijeten spomin.

Andrej Leban