Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck se zavzema, da bi kupci sredstva za polnjenje električnih vozil, ki bi jih prejeli tako ob nakupu starih kot novih električnih avtomobilov, uporabili na javno dostopnih polnilnih postajah.

Habeck je že pripravil načrt z davčnimi spodbudami za nakupe električnih vozil. Za kupce električnih avtomobilov z nizkimi in srednje visokimi dohodki bi se uvedla davčna olajšava za določen del kupnine, podobno, kot je to v veljavi pri energetski sanaciji stavb. Ministrstvo razmišlja tudi o modelu lizinga, tako da bi električni avtomobili postali dostopni ljudem z nizkimi dohodki.

Habeckov načrt se ozira tudi na trg rabljenih električnih vozil. "Da bi spodbudili trg rabljenih avtomobilov, želimo subvencionirati profesionalne preglede akumulatorjev s 100 evri," piše v načrtu. V Nemčiji so v preteklosti že izvajali spodbude za nakup električnih avtomobilov, a so bile zaradi proračunskih težav konec leta 2023 predčasno ukinjene.

Sorodna novica Volkswagen ima "leto dni, morda dve", da stvari obrne na bolje. Se napoveduje zapiranje tovarn?

Prodaja električnih vozil v največjem gospodarstvu evrskega območja je tudi zato – predvsem pa zaradi konkurence kitajskih proizvajalcev – začela upadati. Podjetja, kot je denimo Volkswagen, so se posledično znašla v hudih težavah.

Skoraj polovica novo registriranih avtomobilov v EU-ju hibridnih ali električnih

V EU-ju je bilo lani na novo registriranih nekaj več kot 10,65 milijona osebnih avtomobilov. Med temi jih je imelo 48,3 odstotka električni pogon ali neko obliko hibridnega, 48,8 odstotka pa jih je imelo izključno motorje z notranjim zgorevanjem. V Sloveniji je bil skupni delež novih električnih in hibridnih avtomobilov med najnižjimi v Uniji, poroča STA.

Še vedno je bilo največ registriranih vozil bencinskih (34,5 odstotka), sledili so priključni in navadni hibridi z bencinskim motorjem (28,3 odstotka), popolnoma električni avtomobili (14,5 odstotka), avtomobili z dizelskim motorjem (14,3 odstotka), priključni in navadni hibridi z dizelskim motorjem (5,5 odstotka) in avtomobili z drugimi alternativnimi pogoni (trije odstotki), poroča Eurostat. Ob visoki rasti novih vozil s hibridnim in popolnoma električnim pogonom v zadnjem desetletju še posebej v zadnjih nekaj letih, se je zdaj skupni delež tovrstnih novih avtomobilov izenačil z deležem tistih izključno z motorji z notranjim zgorevanjem. Prvih je bilo lani 48,3 odstotka, drugih pa 48,8 odstotka.

V devetih članicah EU-ja je delež novo registriranih hibridnih in električnih avtomobilov presegel 50 odstotkov, to so bili Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Belgija, Danska, Nizozemska, Švedska in Finska. Najvišji je bil z 78 odstotki na Finskem, sledili sta Švedska z 69 odstotki in Nizozemska z 68 odstotki. Na drugi strani so bili ti deleži najnižji v Bolgariji (sedem odstotkov), na Češkem (20 odstotkov) in Hrvaškem (28 odstotkov). Takoj za to trojico na dnu lestvice pa je Slovenija z 31,8-odstotnim deležem.