Čeprav je v zadnjih letih razvoj tehnologije baterij in hitrega polnjenja izjemno napredoval, je še vedno največja slabost električnih avtomobilov doseg. Pri Nissanu so se zaradi tega odločili razviti električni pogon z biogorivnimi celicami, ki bi rešil to težavo.
Po trditvah Nissanovih inženirjev njihov sistem omogoča doseg do 600 kilometrov, kar je primerljivo z večino avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje. V primerjavi s konvencionalnimi motorji Nissanov sistem ob daljšem dosegu omogoča vse prednosti električnih avtomobilov, kot so zmanjšan hrup, visok navor in uporabnost sistema.
Po podatkih proizvajalca avtomobilov so za pogon uporabili mešanico vode (55 odstotkov) in bioetanola (45 odstotkov), kar pomeni tudi, da so stroški nekoliko višji kot pri standardnih različicah električnih avtomobilov, a hkrati za dve tretjini nižji od stroškov vozil z vgrajenimi konvencionalnimi motorji.
Načrt ni brez pomanjkljivosti
Sistem deluje tako, da gorivne celice pretvarjajo bioetanol v vodik, vodik pa se nato meša z atmosferskim zrakom in proizvaja električno energijo. Ta se shranjuje v baterijah, ki jo za svoje delovanje porablja električni motor. Pri Nissanu kot prednost izpostavljajo tudi, da za dolivanje goriva že obstaja infrastruktura.
Japonci še trdijo, da je uporaba bioetanola nevtralna, saj se za njegovo proizvodnjo uporablja sladkorna repa. Nissanova izjava za javnost sicer ne vključuje dela, koliko fosilnih goriv se porabi za samo proizvodnjo sladkorne repe in koliko rodovitne površine se uporabi za to.
Tehnologija je še v razvoju, je pa vprašljiva njena komercialna uporaba, predvsem zaradi vse večjih težav, ki so povezane s proizvodnjo biogoriva. Oteževalna okoliščina je predvsem smer, v katero se premika avtomobilska industrija. Ta se vse bolj obrača k razvoju baterij in električnih avtomobilov ter iskanju njihove ekonomske upravičenosti.