Način, kako se lahko že danes vozimo brez odvisnosti od naftnih derivatov, pomagamo okolju in ob tem celo privarčujemo, že danes prakticira veliko Slovencev in slovenskih podjetij. Govorimo o plinskih pogonih v osebnih vozilih in vozilih javnega potniškega prometa.
Letošnje leto je pravi medijski cunami povzročila odločitev nemškega zveznega sveta, ki je zapisal veliko željo, da naj ne bi bilo v Nemčiji od leta 2030 naprej več na prodaj nobenega vozila na dizelsko gorivo ali bencin, le še na elektriko.
Smešno je predvsem to, da je minister za promet in digitalno infrastrukturo Alexander Dobrindt povedal, da je to popoln nesmisel. Alexander prihaja iz Bavarske, kjer je doma vsa avtomobilska industrija. Zato ni tako presenečenje, da je rekel, da je to popolna iluzija, da bi bili takrat na prodaj samo še električni avtomobili. Vseeno ni treba biti genij, da bi napovedal, da bo električnih vozil iz leta v leto več. Ta bodo vedno udobnejša, vozno dinamična, cenovno sprejemljiva. Napovemo lahko tudi to, da bo množica električnih vozil pocenila goriva.
Pa še nekaj lahko napovemo, da bo vmesno obdobje, recimo mu obdobje X, med današnjim stanjem in obdobjem, ko bodo po cestah vozila le električna vozila, obdobje, ko bo avtomobile poganjalo veliko različnih energentov.
Razlika med CNG in LPG
Že danes obstaja energent, alternativen bencinu in dizelskemu gorivu - stisnjen zemeljski plin. Plin poganja avtobuse, pa tudi vse več osebnih vozil.
Naj za začetek pojasnimo razliko med LPG-jem in CNG-jem. CNG je stisnjen naravni plin, ki ga ponekod imenujejo kar metan, LPG pa je utekočinjen naftni plin. CNG praviloma tvori naravni plin – metan, medtem ko tekoči naftni plin praviloma tvori propan, lahko je tudi mešanica propana in butana.
Razlika je v kemijski sestavi goriv, s tem so različne tudi snovne lastnosti, posledično tudi karakteristike zgorevanja obeh goriv. Tekoči naftni plin vsi zelo dobro poznamo, saj ga uporabljamo doma v kuhinji. Zgorevanje je zelo kakovostno. Je pa zato stranski učinek več ogljikovega ogljikovega dioksida pri toplogrednih plinih v primerjavi z naravnim plinom.
Eksplozije le v filmih
Kaj pa varnost? "Na prvo mesto bi dal stisnjen naravni plin. Zato, ker se hitro dispergira v zrak, je lažji od zraka, hitro gre v atmosfero, zato je s stališča vnetljivosti zelo varen," pravi Niko Samec, vodja laboratorija za zgorevanje in okoljsko inženirstvo na Univerzi v Mariboru, ki pojasni tudi, kaj je težava pri tekočem naftnem plinu: "Ta je težji od zraka. Če pride do spuščanja, se zbira pri tleh, kar lahko postane nevarno v zaprtih prostorih, na primer v podzemnih garažah."
Avtomobil s plinskim CNG-pogonom tudi ni nič nevarnejši od klasičnega bencinskega avtomobila. Posode za plin so nameščene pod vozilom, na posodah so tudi elektromagnetni ventili. "Stranke se bojijo, kaj se zgodi v primeru trka? V primeru trka se ventil zapre. Ko avtomobil ugasnemo, se ventil zapre. Ko je vozilo v mirovanju, je ventil zaprt. V primeru požara ima ventil toplotno varovalko," pojasnjuje Damjan Bergant iz tehnične službe pri Volkswagnu Slovenija, kjer že leta ob bencinskih, dizelskih, električnih in priključnih modelih tržijo tudi vozila na plin CNG s tovarniško vgradnjo sistema.
Z varnostjo tovrstnih sistemov se strinja tudi profesor Samec, ki pravi, da je strah pred eksplozijami popolnoma odveč: "Če pogledate nesreče osebnih vozil z bencinskimi motorji, malokrat pride do eksplozije. To vidimo le v filmih. V Kaliforniji, kjer vladajo najstrožji emisijski predpisi, so že davno v promet uvedli avtobuse s pogonom na CNG-plin."
Smiseln je nakup tovarniško prilagojenega sistema
V vsakem primeru tistemu, ki namerava preiti na uporabo plina na osebnem vozilu, Samec predlaga nakup tovarniško prilagojenega motorja. Ker bo imel boljše izkoristke, še manjšo porabo, hkrati pa zagotovo visoko stopnjo zanesljivosti delovanja motorja.
Tudi vzdrževanje ni nič drugačno od navadnega bencinskega motorja. Na servisu mora vozilo čez dodane kontrolne točke, kar pomeni vizualni pregled, kontrola tesnosti, kontrola delovanja določenih ventilov. Vsa kontrola se izvaja s pomočjo diagnostičnega tovarniškega testerja - na njem so vidni vsi tlaki, delovanja ventilov, vbrizgavanje ...
"V avtomobilih na plin je klasičen bencinski motor. Če gledamo same tehnične spremembe na vozilu, so zaradi termičnih obremenitev izboljšave na batih, sesalno-odmičnih ventilih, imamo sesalni kolektor, vbrizgovalni ventili so drugi, katalizator je iz obstojnejših materialov," pojasnjuje Bergant, ki v korist tovarniške vgradnje pove, da je tovarna pri obeh energentih predvidela samo delovanje motorja. "Če vzamemo za primer motor z 81 kilovatov moči, dela na 81 kilovatih v obeh režimih. Zato poskrbi motorni krmilnik, ki iz obeh energentov zagotavlja enake vozne lastnosti," pojasnjuje tehnični strokovnjak pri VW, profesor Samec pa glede voznih karakteristik dodaja: "Lahko bi pritrdil, da je bencinski motor za bolj dinamične voznike, plin pa nas dela počasnejše. Vendar pa, kadar proizvajalci prilagodijo konstrukcijo motorja in delovanje motorja karakteristikam goriva, takrat se te stvari lahko bistveno spremenijo."
Avtobusi na metan za četrtino čistejši
Veliko izkušenj z avtobusi na plin imajo v mariborski občini. Župan Maribora Andrej Fištravec pojasnjuje, da je plin energent sedanjosti, bolj kot elektrika: "Ko smo sprejemali dolgoročnejši politični načrt, smo ugotovili, da je treba delati v tej smeri. Skupaj z mariborsko energetiko smo zgradili plinsko polnilno postajo. Zdaj imamo 14 novih avtobusov, ki jih tam polnimo."
Miran Rožman, vodja razvoja pri Energetiki Maribor, k temu dodaja, da so se v Mariboru za ta korak odločili predvsem zaradi varovanja okolja: "Vemo, da smo degradirano področje glede na onesnaženost zunanjega zraka. Prav s tem namenom smo s skupnimi moči začeli uvajati stisnjen zemeljski plin in pa avtobuse na stisnjen zemeljski plin. Na splošno lahko rečem, da so emisije CO2 v primerjavi s klasičnim dizelskim motorjem 25 odstotkov nižje."
Z metanskimi vozili je mogoče v popolnosti nadomestiti trenutno prevladujoče pogonsko gorivo v korist lastnega proračuna oziroma okolja. Rožman to jasno ponazori: "Če X kilometrov s petimi evri prevozim na CNG, z bencinskim pogonom za enako pot porabim osem ali devet evrov. Razlika je očitna. Dejansko je to tisto, kar se promovira samo."
Polnilnic na CNG v Sloveniji malo
Če je po Sloveniji postavljenih že na desetine polnilnih postaj za plin LPG, pa polnilnih postaj na plin CNG ne moremo prešteti niti na prste ene roke. Za zdaj je avtomobile na CNG mogoče polniti le v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah.
Na mariborski polnilnici smo ustavili nekaj naključnih mimoidočih, ki so za oddajo Avtomobilnost navedli svoje izkušnje z avtomobilom na plin CNG. "Za 10 evrov naredim 320 kilometrov. Če se vozim samo po mestu pa 270 kilometrov," nam je povedala uporabnica vozila VW up s pogonom na plin CNG. Kakšen pa je občutek med vožnjo? "Ko zmanjka plina se sistem samodejno preklopi. Avtomobil ima števec, ki kaže porabo bencina in porabo plina. Ko gre plin proti koncu se vklopi lučka. Ko sistem preklopi z enega na drugega, je vse, kar čutimo, nežen sunek."
Drugi sogovornik, ki vozilo uporablja v službene namene, je dejal, da je pri nakupu iskal do okolja in denarnice prijazno alternativo. Izbiral je med električnim in plinskim pogonom: "Pretehtali smo možnosti. Imamo dve vozili na plin CNG. Z njima smo v dveh letih skupaj prevozili že več kot 200 tisoč kilometrov. Iz tega razloga smo se odločili, da bosta službeni vozili na plin. Posledično smo znižali stroške poslovanja. Razlika v ceni ni bila velika, strošek servisa je zelo podoben."
Plin CNG je energent sedanjosti
Že danes torej stisnjen zemeljski plin ni le ekološka alternativa, ampak je tudi prijazen do denarnice in dobra alternativa elektriki, tudi kar zadeva javni prevoz in serijski nakup vozila z vgrajenim sistemom. Večina raziskav kaže, da se tisti, ki se danes odločajo za avtomobil na plin, odločajo za ekološko izbiro avtomobila. To so tisti, ki so zelo ekološko ozaveščeni in bi radi našli neko alternativo dizelskemu in bencinskemu avtomobilu. Pri tem, ko so iskali alternativo, pa so se za plin odločili predvsem zato, ker ni težav pri polnjenju, tako kot pri električnih avtomobilih. In še nekaj drugega, kar pogosto prezremo. Ko bomo stopili v salon in bomo stali, ali pa že stojimo pred istim modelom avtomobila, ki je električen, na plin, bencinski, dizelski, pa mogoče še hibriden ali pa na vodik, je njihov skupni imenovalec, kako je umazal planet do točke, ko je prišel v salon. Pri tem so si pogoni zelo različni. Električni za vsaj 30 odstotkov bolj kot bencinski, ki stoji zraven njega. In tudi cena je zdaj 30 odstotkov višja. V prihodnosti bodo cene podobnejše. Tisti, ki so se odločili za plin, so vplivali tudi na to. Prihodnost bo zagotovo multigorivna.
V zadnji oddaji Avtomobilnost smo predstavili pogon na plin CNG. Med snemanjem oddaje smo srečali tudi Madžara, ki je potoval v Italijo. Z avtomobilom na CNG. Kako je našel polnilno postajo v Mariboru? Če ste zamudili oddajo Avtomobilnost, si jo lahko pogledate tukaj.