Avtomobilski saloni niso samo priložnost za predstavitev najnovejših serijskih in konceptnih vozil. To je vedno središče sklepanja velikih poslov, tu se prodajajo vozila, katerih cena presega pol milijona evrov, na avtosalone pogosto pridejo vodilni politiki držav z najmočnejšo avtomobilsko industrijo in sporočajo najpomembnejše novice iz sveta avtomobilizma. V Ženevi sta že prvi dan odjeknili dve pomembni novici.
Zadnjo Avtomobilnost smo posneli v Ženevi, na najpomembnejšem spomladanskem avtomobilskem salonu.
Avtomobilski salon v Ženevi je nekaj posebnega. Na podoben način, kot je posebna Švica sama po sebi. Tukaj se vsako leto zbere največ bogataškega kiča na kvadratni meter. Švica ni najbolj znana po avtomobilski industriji. Ima pa večina ljudi, ki si lahko privošči razstavna vozila na salonu, ves denar v švicarskih bankah. Zato vsi avtomobilisti kaj ekskluzivnega pripeljejo v Švico in za ta salon privarčujejo vse najbolj pomembne novitete, vsaj za evropski trg.

Tako so, recimo, v Švici, v Ženevi, v preteklosti prvič predstavili legendarnega jaguarja e-type in astona martina DB7. Poleg range roverja je bil ob Ženevskem jezeru prvič predstavljen tudi audijev pogon quattro. Zanimivo je, da je salon na sporedu že od leta 1905. Takrat je prvič odprl svoja vrata. In takrat so se za kupce bojevale tri različne tehnologije. Bencin oziroma avtomobili na notranje zgorevanje, avtomobili na benzen, to je aromatični ogljikovodik, in takrat so bili v svetu avtomobilizma aktualni še avtomobili na paro.
Danes so alternativni pogoni bencinskim in dizelsko gnanim vozilom izpostavljeni bolj kot kdaj koli do zdaj. Jasno je, da bodo tudi superšportniki ostali brez posod za gorivo, ki jih bodo nadomestile velike baterije, v katerih bo shranjena elektrika za zmogljive električne pogonske sklope.

O porokah in ločitvah
Ženeva je zanimiva tudi zaradi nečesa drugega. V primerjavi s frankfurtskim in pariškim avtomobilskim salonom je manjša. Tako kot vsa leta pa je tudi letos skoraj 1000 razstavljenih vozil zbranih pod eno streho in ohranja tudi status nevtralnega območja.
Frankfurtski da nekaj več poudarka nemškim avtomobilom, Francozi pa seveda svoj prostor dobijo v Parizu. Tukaj proizvajalci velikokrat sporočajo pomembne odločitve. O združitvah na primer oziroma porokah, nekateri spet govorijo o ločitvah. Letos sta svojo poroko napovedala Opel in PSA Peugeot Citroën. Pravzaprav obratno, PSA je kupil Opla.
"Tako ne preseneča, da je PSA prevzem Opla, glavno novico letošnjega leta v avtomobilski industriji, sporočil prav v Ženevi, na nevtralnem območju. Če bi to naredil sredi Pariza, bi tradicionalne nemške lastnike Oplov verjetno to še bolj vznemirilo,“ razmišlja Andrej Brglez, avtomobilski strokovnjak in avtor oddaje Avtomobilnost. Danes pri Oplu, Peugeotu in koncernu PSA govorijo o dodanih vrednostih te združitve. O tem, kako bo Opel dobil tehnologije Peugeota, kako bo proizvodnja zdaj še bolj vitka. "Mi vemo, kaj pomeni vitka industrija. To pomeni odpuščanje,“ še pravi Brglez. Tega so se najprej zavedali zaposleni v Oplovih tovarnah v Angliji. Vprašali so se, kaj to pomeni za Vauxhallove tovarne v Angliji, ki ne bo več del EU-ja. Če bo kdo izgubil zaposlitev, bodo to po brexitu prav gotovo britanski delavci. Zato so se iz sindikata Vauxalla takoj obrnili na britansko premierko Thereso May in jo prosili, naj zavaruje svoje interese, čeprav so Britanci z referendumom izrazili željo, da ne bodo več del EU-ja.

Tudi Slovenija sodeluje pri izboru za evropski avto leta
In druga pomembna odločitev je izbor zmagovalca za evropski avto leta. Svojo glas pri izboru je prispeval tudi slovenski žirant Sebastjan Plevnjak, sicer sodelavec Avtomobilnosti. Zanimivo je, da je že drugo leto zapored naziv evropski avto leta pripadel avtomobilu, ki je bil razglašen tudi kot slovenski avto leta. Letos je to postal peugeot 3008, lani je bila prva opel astra.
"Očitno imamo Slovenci evropski okus. Pa ne samo, da je bil letos na prvem mestu isti avto, tudi na drugem mestu je bila tako kot pri nas alfa romeo giulia,“ pravi Plevnjak, ki je pojasnil, kako sploh poteka glasovanje: "Še vedno žiranti prihajamo iz 22 evropskih držav. Skupno nas je 58, za glasovanje v finalu imamo na voljo 25 točk, ki jih moramo razdeliti med vsaj pet avtomobilov. Pri tem lahko damo le enemu največ 10 točk, nikakor pa ne dvema finalistoma.“
V bližnji prihodnosti se pri izboru obetajo korenite spremembe. Tako, kot se dogajajo spremembe v Evropi. Glede na to, da gre za zelo star izbor, se je že v preteklosti bistveno povečalo število držav žirantk. "Sprejet je bil sklep, da bomo v bližnji prihodnosti povečali število žirantov. Pridobili jih bomo tudi iz tistih držav, kjer jih do zdaj nismo imeli. S tem bomo še okrepili status evropskega avta leta,“ pravi Plevnjak, ki je razkril, da je bil tudi na njegovem ocenjevalnem listu peugeot 3008 na prvem mestu. In na drugem alfa romeo giulia: "Moj izbor je seveda malce usmerjen tudi na slovenski avtomobilski trg, navsezadnje to daje čar temu izboru. Pri izboru ne upoštevamo zgolj cene ali kakovosti, tehnoloških novosti, ampak zmes vsega. To pomeni, da je lahko določen avtomobil na določenih trgih bistveno dražji ali pa cenejši. Če vzamemo v ožji izbor peugeota 3008, je na slovenskem trgu na voljo za relativno ugodno ceno, poleg tega pa prinaša še številne novosti. Kar je mene najbolj navdušilo, pa je bila notranja ureditev, njihov i-kokpit, ki je izvirnost na trgu vozil, in kar je še bolj pomembno, je serijski v vseh avtomobilih.“

Prostorni malčki, elektrika in športni terenci
In kaj še sporoča letošnja Ženeva? Malčki postajajo veliko bolj uporabni. Pretekla leta so se stalno večali, zdaj so se ustalili pri dolžini štirih metrov. Postali so veliko bolj prostorni v potovalni kabini, dovolj je prostora tudi nad glavo, v prtljažniku ponujajo do 300 litrov prostora, toliko, kot je nekoč ponujal golf.
Na razstavnem prostoru Palexpo je pomembna tema še naprej okoljski vidik. Evropska mesta eno za drugim napovedujejo prepoved vožnje s starimi dizelskimi vozili, iz Norveške je prišla novica, da bo od leta 2025 naprej mogoče kupiti zgolj še električna vozila. Proizvajalci vozil se bodo kmalu soočili z višjimi dajatvami za vozila z večjim ogljičnim odtisom. Ne gre se čuditi, da proizvajalci drug za drugim sporočajo, da število prodanih bencinskih modelov presega dizelske, tem se pa v dizelski meki, Evropi, v prihodnje ne piše nič kaj dobrega.
Zato proizvajalci vozil zapravljajo na milijarde evrov za razvoj brez emisijskih avtomobilov. Ti še niso množično prodrli na evropske ceste, v nasprotju s svetlimi izjemami, kot je Norveška, kjer je bila letos polovica registriranih novih avtomobilov električnih ali hibridnih. Prav zato letos v Ženevi nismo videli veliko pomembnih serijskih premier, je pa bila Ženeva bogata s konceptnimi vozili kot že dolgo ne.
Električnih konceptov je kar mrgolelo, več kot jasno pa je, da se baterijam in električnim pogonskim sklopom ne bodo izognili niti proizvajalci superšportnikov in športnih terencev. V naslednjih letih bomo videli električnega Porschejevega macana, Betleyjev športni terenec bentayga bo v različici priključnega hibrida dobil baterije in električni kabel, tudi ikonični modeli porscheja 911 bodo postali hibridi.
Zanimivo je, da skoraj ni bilo videti klasičnega enoprostorca, ki so na robu izumrtja. Njihovi krvniki pa so športni terenci, ki jim napovedujejo le še večje deleže prodaje, pa že tako so to bili lani najbolj prodajani avtomobili v Evropi.
Iz Ženeve, ki je v četrtek odprla vrata za javnost, bomo v prihodnji oddaji Avtomobilnost spregovorili o superšportnikih, novih tehnologijah in drugih dejavnikih na avtosalonu. Eno od premier, alfo romeo stelvia smo že vozili po epskem prelazu Stelvio. Za kaj več boste morali počakati do naslednje oddaje, ki bo na sporedu prihodnji četrtek na drugem programu Televizije Slovenija. Tokrat pa vam ponujamo vpogled v glavne novosti na ženevskem avtomobilskem salonu, ki naj bi si jih letos v živo ogledalo okoli 900 tisoč obiskovalcev.