Zakaj smo se posvetili vožnji pri hitrosti več kot 130 km/h, če tega zakoni ne velevajo? Izzivalna tema je za nas še kako pomembna. Iz vozniškega vidika. Predvsem zato, ker se veliko slovenskih voznikov vozi po nemških avtocestah, ki zakonsko omogočajo zelo velike potovalne hitrosti. Že res, da je zaradi gneče redko doseči hitrost, ki jo kot največjo dopušča avtomobil, ampak še vedno so na določenih odsekih nemške avtoceste, kjer hitrostnih omejitev ne poznajo, hitrosti pogosto večje od 200 km/h. Želimo poudariti, kako se tudi pri 200 km/h in več voziti varno. Veliko avtomobilov namreč omogoča hitrosti krepko več kot 200 km/h in veliko slovenskih voznikov s tako hitrostjo po nemških avtocestah tudi vozi, zato je smiselno poudariti nekaj za varno vožnjo pri velikih hitrostih ključnih dejstev.

Posvetili smo se že vlogi pnevmatik za doseganje velikih hitrosti, v prihodnjem članku bomo obdelali tudi človeški dejavnik, kot drugi od treh stebrov v temi hitrost pa je cesta, ki smo se je lotili v tem članku.

Nemški tehnološki čudež
Zgodbo o velikih hitrostih moramo začeti tam, kjer se je rodila, na nemški avtocesti. Morda najbolj navdušujoče pri "Autobahnu" je, da je videti, kot bi ga naredili včeraj. V resnici pa je to najstarejša in prva avtocesta na svetu, kar pove, da je bila že davno močno vizionarska.

"Autobahn" je dizajnersko in gradbeno izjemen tehnološki presežek. Zgodovina se začne v času začetka najbolj krvavega obdobja v nemški zgodovini. Korenine ideje sicer segajo še v čas pred vzponom tretjega rajha, a je velikopotezna in megalomanska izvedba vsekakor tesno povezana z Adolfom Hitlerjem in utrjevanjem njegove podobe in moči v Nemčiji. Na začetku se je temu tehnološkemu čudežu, ki ga svet v taki obliki do takrat še ni videl, reklo kar cesta Adofa Hitlerja 'Die Strassen Adolf Hitlers'.

"Autobahn je simboliziral novo Nemčijo, Nemčijo, ki je sposobna narediti veliko. Izjemen gradbeni projekt je dal Nemcem upanje v drugačen jutri in tega so takrat še kako potrebovali, saj so bili v veliki krizi," pravi avtomobilski strokovnjak in avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez. Na začetku leta 1936 je avtocesta samevala, povprečno je na kilometrskem odseku vsako minuto prešel en avtomobil. Da bi rešili problem premajhnega števila avtomobilov na cesti, so zaposlili Ferdinanda Porscheja, ki je dobil nalogo izdelati avto, ki ga bodo lahko tudi običajni (ne le premožni) Nemci vozili po avtocesti. Od tam naprej je zgodba znana.

Danes se sprašujemo, ali je mobilnost z električnimi avtomobili sploh mogoča in ali bi se prehod iz fosilnih goriv k elektriki v resnici začel, če bi imeli denimo dovolj polnilnic. Sprašujemo se torej, ali mora biti prej jajce ali kura. Nemci se takrat niso več spraševali, ampak so kar naredili prvo pravo avtocesto, pa čeprav še ni bilo niti približno dovolj avtov, da bi bilo to smiselno. Kritik je bilo zato ogromno in mnogi so bili prepričani, da je nesmiselno in potratno graditi tak objekt, saj se vendar ljudje nikoli ne bodo vozili v takem številu, tako daleč in pogosto, kaj šele tako hitro. In takrat se res niso, pa tudi vprašanje je, kdaj bi se, če ne bi bilo "Autobahna". "Na mobilnost je izgradnja "Autobahna" nedvomno močno pozitivno vplivala, saj so se po tem avtoceste gradile tudi drugje po svetu. Ali je bil to posledično idealen razvoj družbe kot take pa je že drugo vprašanje, o katerem resne razmisleke delamo šele zdaj, ko razmišljamo o tem, kakšne tehnološke megaprojekte potrebuje Evropa in svet, da bi lahko potovali hitreje, varneje, udobneje in ekološko bolj učinkovito," pravi Brglez.

432,7 km/h po avtocesti že leta 1938
Angleži so denimo s cepelinom leteli nad Nemčijo in se zgražali nad tehnološkim čudežem. Nad nečim, kar so menili, da ne bo nikoli zaživelo, saj na svetu nikoli ne bo toliko avtomobilov. Pa tudi "kaj pa se bodo ljudje toliko vozili, ko pa imajo doma dovolj dela," so se spraševali Otočani.

Že leta 1938 je na odseku zunaj Stuttgarta Rudolf (Rudi) Caracciola z mercedesom dosegel hitrost 432,7 km/h. To so presežki, narejeni na prvih kilometrih komaj zgrajenega Autobahna, ki so bili namenjeni tudi temu, da se Nemčija notranje okrepi in začne verjeti v to, da je sposobna graditi velike inženirske in politične projekte.

Ko so pri nas gradili prve kilometre avtoceste, je bilo na nemških avtocestah vedno več avtomobilov in začelo se je obdobje vedno večjega števila prometnih nesreč. 10 do 15 let stari avtomobili so komaj dosegli hitrost 100 km/h in katerih vozniki niso bili vajeni velikih hitrosti. Prehitevali so jih novi nemški hitri avtomobili, ki so že silili več kot 200 km/h.

Takrat, v 70-tih, se je močno dvignila raven varnosti v avtomobilih. Varnostni pas je postal obvezen, pojavile so se visoke kazni za alkohol in prekoračitve hitrosti. Takrat so na nemški avtocesti izdali priporočeno najvišjo hitrost 130 km/h. Tudi velika naftna kriza je takrat pokazala zobe in na avtocesti so Nemci celo uvedli "eko hitrost" 100 km/h, ki pa je nemški vozniki kljub dragemu gorivu niso odobravali. Po nekaj mesecih je bila "eko hitrost" zgodovina.

Ko so na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pri nas gradili prve kilometre avtoceste, je v Nemčiji avtomobilska industrija zelo resno zagrizla v tehnologijo gradnje avtomobilov, ki so lahko varno in z manjšo porabo goriva dosegali velike hitrosti. V naslednjih desetletjih so razvili avtomobile, ki so meje varne hitre vožnje premikali vedno višje. Kaj mora imeti danes avto, da se lahko kadar koli usedemo vanj in ga pritisnemo prek 300 km/h?

Avtomobili, prilagojeni za velike hitrosti
Matjaž Korman, slovenski inženir, zaposlen pri skupini VW, nam je že v eni od prejšnjih oddaj Avtomobilnost pojasnil, da za hitrosti nad 200 km/h potrebujemo posebno aerodinamiko vozil, da je vožnja varna. Potrebujemo širše gume, močnejše karoserije, vozila so težja, da se vse energije, ki se sprožijo ob nesreči, absorbirajo. Njegov predlog bi bil konstantna vožnja s 150 ali 160 km/h, če je promet umirjen. "V Nemčiji, ko se voziš po odprti avtocesti, vsi vozijo med 150 in 160 km/h, in to ne predstavlja nobene težave. Vsi lepo sledijo drug drugemu, vožnja je dinamična. Sam vidim v zmanjšanju hitrosti prej nevarnost. Ljudje bodo bolj zaspani in bolj nestrpni," pravi Korman.

Veliko kasneje se je začela gradnje prvih kilometrov AC pri nas. V Sloveniji smo prvi odsek avtoceste dobili leta 1972, konstruirana pa je bila za hitrosti 120 km/h, kar velja še danes.

Letos je na spletni strani "predlagaj vladi" državljan podal predlog, da bi na določenih odsekih slovenske avtoceste, kjer bi bilo to varno, hitrost povečali iz 130 na 150 km/h. Z Ministrstva za infrastrukturo so odgovorili, da lahko promet varno poteka tudi pri hitrosti 130 km/h ali več, če to omogočajo tehnični standardi in okolje, v katero je umeščena avtocestna trasa.

Zakaj le 130 km/h?
Projekt hitrost in z njo povezani elementi predstavljajo na odsekih cest, na katerih so zaradi prostorskih in drugih omejitev uporabljeni minimalni elementi ceste, pomembno oviro pri razmišljanju o možnem dvigu največje dovoljene hitrosti. Na nekaterih odsekih, kjer so uporabljeni boljši projektni in geometrijski elementi, je vožnja s hitrostmi, ki so večje od 130 km/h, v praksi sicer mogoča, vendar v nasprotju s predpisi.

Največje dovoljene hitrosti, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, so usklajene z omejitvami hitrosti v večini evropskih držav. Na Ministrstvu pojasnjujejo, da sta izjema le Nemčija, kjer je 130 km/h priporočena hitrost, ki pa jo s spremenljivo prometno signalizacijo zelo pogosto znižajo na 120 km/h (količina in struktura prometa, dež, megla …) in Italija, kjer je večja hitrost dovoljena le na šest in več pasovnih avtocestah, ki jih pri nas nimamo. Za znižanje največje dovoljene hitrosti se je zaradi varčevalnega vidika odločila Španija, ki je zmanjšala največjo dovoljeno hitrost na avtocestah iz 120 km/h na 110 km/h, kar po mnenju zakonodajalca predstavlja z vidika varovanja okolja in zagotavljanja varnosti cestnega prometa učinkovit ukrep.

Po njihovi oceni povečanje največje dovoljene hitrosti ne bi pozitivno vplivalo na povečanje prepustnosti ceste in prometno varnost. Prepustnost ceste se zaradi varnostne razdalje med vozili s hitrostjo zmanjšuje. Strokovna literatura in praksa kažeta, da je največja prepustnost ceste pri hitrosti 80 km/h, zato je to hitrost, na katero v večini evropskih držav omejujejo hitrost v primeru zgostitev prometa. S stališča prometne varnosti pa se v primeru prometne nesreče pri tako velikih hitrostih, možnosti za preživetje voznika in potnikov bistveno zmanjšujejo. Vzrok temu niso le ogromne sile, ki v primeru trka vozila delujejo na voznika in potnike, ampak tudi oprema ceste, ki ni prilagojena takim hitrostim.

Z dvigom največje hitrosti voznik ne bi bistveno pridobil
Dolžina varnostnih ograj pred nevarnim mestom oziroma objektom (drogovi, stebri nadvozov, zidovi …), nivoji zadrževanja varnostnih ograj in naletnih mehov ter številni drugi elementi so prilagojeni in preverjani za sedanji sistem omejitev hitrosti. Način preverjanja kakovosti in funkcije teh elementov pa predpisujejo standardi, ki jih sprejema Evropska unija in veljajo enotno za vse njene članice.

Na Ministrstvu še menijo, da bi bil učinek, ki bi ga imel ukrep povečanja hitrosti na avtocestah ali delih avtocest iz 130 km/h na 150 km/h na hitrost potovanja, minimalen. Če upoštevamo domnevo, da bi voznik namesto s 130 km/h uspel med Ljubljano in Koprom peljati s hitrostjo 150 km/h – vsaj na polovici trase avtoceste med tema dvema krajema (upoštevati je treba odseke s predori in viadukti, območja priključkov, na katerih vozniki omogočajo ob zgoščenem prometu vključevanje na avtocesto z umikanjem na prehitevalni pas in voznike, ki prehitevajo s hitrostjo 130 km/h) – bi v Koper prispel pet minut prej. To pa ni razlog, ki bi utemeljeval bistveno povečanje stroškov za vgrajeno opremo ceste in pričakovano zmanjšanje prometne varnosti.

Avtocesta najbolj varna
Celo v Nemčiji so bile pred kratkim pobude, da bi ukinili odseke, kjer je dovoljena vožnja z neomejeno hitrostjo, a je tej predvolilni pobudi nasprotoval tudi nemški avtoklub ADAC, kjer trdijo, da so nemške avtoceste zelo varne. Čeprav so izmerili kar tretjino vsega prometa v Nemčiji na avtocesti, je bilo na njej zgolj 11 odstotkov hujših prometnih nesreč. Doseganje hitrostnih rekordov na Autobahnu je tako še vedno legalno in dovoljeno.

V zadnji Avtomobilnosti smo se posvetili temi velikih hitrosti.