Leta 2019, ko je bil v Tokiu nazadnje avtomobilski salon, je sodelovalo 192 razstavljavcev. Letos je bilo številko rekordno večja, saj se je prijavilo kar 475 podjetij, pri čemer pa ni šlo zgolj za predstavnike avtomobilske industrije, temveč tudi za podjetja in startupe iz številnih drugih panog, katerih dejavnosti segajo onkraj mobilnosti.

Tudi zaradi tega se je salon iz klasičnega in preprostega imena Tokyo Motor Show preimenoval v Japan Mobility Show. Že res, da je sodelovalo skoraj 500 različnih razstavljavcev, a glede na kompleksnost novodobnih avtomobilov in predvsem številnih novih tehnologij, je logično, da je za izdelavo avtomobila potrebnih več podjetij. In če se samo te zvrstijo vsaka zase, je precej lažje razumeti sliko rekordne udeležbe.

Sicer je to igrišče, kjer se igrajo predvsem japonske avtomobilske znamke. A ker imajo njihovi avtomobili precej pomembno vlogo praktično na vseh svetovnih avtomobilskih trgih, je logično, da je salon zanimiv tudi za Evropo.

Posledično so prevladovale japonske znamke, evropsko čast pa so reševali zgolj BMW, Mercedes in v precej skromni zasedbi tudi Renault. No, ni pa manjkal kitajski BYD, ki v zadnjem času zares intenzivno nastopa in praktično ne izpusti nobenega pomembnejšega avtomobilskega salona.

Evropejci na vpogled Japoncem

BMW-jev razstavni prostor je bil med nejaponskimi znamkami največji. Najbolj zastopan je bil model serije 5, največ pozornosti pa je vsekakor jemal novi X2. Z njim se bodo Bavarci zoperstavili predvsem večnemu tekmecu Audiju in modelu Q3, ter električnemu audiju Q4 E-tron, saj bo tudi novi X2 lahko nastopal z oznako iX, kar pomeni povsem električni pogon. Na drugi strani je bil Mercedesov razstavni prostor relativno majhen. Dominirala sta AMG-jev C 63 S E performance (Japonci so še vedno zelo naklonjeni športnim avtomobilom) in pa študija največjega Mercedesovega električnega avtomobila EQG.

Precej večje razstavne prostore pa so imele seveda japonske znamke. Ti so bili na dan, namenjen novinarjem, nenavadno prazni, saj Japonci na razstavni prostor pripeljejo zgolj študijske novosti, ostale modele pa dodajo, ko se salon odpre za javnost.

Tudi tehnologije za samodejno vožnjo

Če gremo po vrsti, je japonski Daihatsu v obliki zanimivih dostavnikov predstavil zanimive rešitve za poslovno rabo, na ogled pa so postavili tudi študijo že znanega modela copen. Četudi je na prvi pogled videti kot električna študija, so Japonci v vision copen umestili 1,3-litrski bencinski motor, pogon pa speljali k zadnjemu kolesnemu paru.
Honda je za tiste, ki se raje peljejo kot hodijo (tudi na krajše razdalje) predstavila študijo CI-MEV. Miniaturni avtomobilček odlikujejo predvsem tehnologije za samodejno vožnjo in pa okolju prijazni materiali. Zanimiva je bila tudi študija legendarnega modela prelude, s katerim bi Honda ponovno lahko ponudila izjemnega športnika, ki pa ga bo – če ga seveda bo, najprej ponudila petičnim Američanom. Omeniti velja še študijo sustania-C concept, električni mini avto, ki je v celoti narejen iz recikliranih materialov in predstavlja morebitno naravi prijazno izdelavo avtomobilov v prihodnosti.

Lexsus s študijo LF-ZC napoveduje električnega tekmeca v segmentu srednje velikih avtomobilov. Hkrati obljubljajo doseg, kot ga trenutno še ni. Precej večja je študija LF-ZL, ki poleg napovedi velikega električnega avtomobila namiguje predvsem na nove tehnologije, ki bi nekoč lahko našle mesto v sodobnih avtomobilih.

Mazda še vedno stavi na svojo rekorderko model MX-5. Tudi zavoljo novih varnostnih zahtev so Japonci po skoraj devetih letih model nekoliko prenovili, ter ga opremili z novimi tehnologijami. Sočasno pa so že predstavili študijo, ki bi jo lahko nekoč zamenjala. Iconic SP nakazuje Mazdino videnje električne prihodnosti, pri čemer pa ne ponuja zgolj električnega motorja, temveč tudi podaljševalnik dosega v obliki Wanklovega rotacijskega motorja.

Nissan napovedal prihodnost

Med večjimi razstavnimi prostori je bil zagotovo Nissanov. Številne študije so nakazovale predvsem na električno prihodnost. Tako je Hyper Adventure Nissanovo videnje prihodnjega štirikolesno gnanega velikega športnega križanca, ki bo z lahkoto zadovoljil športno in pustolovsko plat lastnika, hkrati pa bo nanj mogoče priključiti katere koli drugo električno napravo. In če si lastnik zares želi biti okolju prijazen, pri Nissanu načrtujejo, da bi se njihovi avtomobili lahko priključili v omrežje in to ne zato, da bi se avtomobili zgolj polnili, ampak tudi zato, da bi v omrežje vračali energijo.

Še več pozornosti pa je jemala študija hyper force. Izjemna oblika, 1000 kW moči in napredna tehnologija, vključujoč solid-state baterije, ki naj bi v Nissanovih serijskih avtomobilih luč sveta ugledale predvidoma leta 2028. A bolj kot sama študija je pomembno dejstvo, da Nissan še naprej razmišlja o izdelavi športnih avtomobilov, o čemer že priča novi Z nismo, v zakulisju pa smo izvedeli, da Japonci pripravljajo še veliko več.
A s tem Nissanovih novosti še zdaleč ni bilo konec. Študija hyper punk nakazuje Nissanovo električno prihodnost v jukovem razredu, študija hyper tourer pa se, kot že samo ime pove, osredotoča predvsem na razkošno vožnjo večjega števila potnikov.

Pri slednji so Nissanovi inženirji stopili še korak dlje, saj se prednja sedeža lahko obrneta za 360 stopinj, s čimer Nissan jasno sporoča, da temeljito dela tudi na povsem avtonomni vožnji. Četudi Evropa za Nissan ne predstavlja največjega trga, pa ga Japonci nikakor ne ignorirajo. Za zadovoljitev evropske zahteve po električnih avtomobilih, so pri Nissanu predstavili tudi študijo hyper urban, ki nakazuje prihodnji električni avtomobil, ki se bo vozil v qashqaijevem razredu. Ob električnem pogonu, hyper urban prinaša Nissanov pogled ne tehnologijo prihodnosti, ki vključuje tako komunikacijo med avtomobili in tudi med zunanjim svetom.

Toyota v prihodnost s športniki

V Evropi je Subaru že precej unikatna znamka, pa tudi sicer Subaru ne sodi med večje avtomobilske proizvajalce. Vseeno so njihovi avtomobili cenjeni in študije sport mobility concept se bodo razveselili predvsem podporniki Subarujevih športnih avtomobilov, ki še dandanes zelo visoko kotirajo na vseh svetovnih trgih.

Precej resno pa domači avtomobilski salon vedno jemljejo pri Toyoti. Študija FT-Se nakazuje na športno prihodnost, pod katero se je podpisal Toyotin športni oddelek GAZOO Racing, bolj radikalna FT-3e pa prihodnost Toyotinih srednje velikih križancev, ki se bodo ponašali z napredno tehnologijo, manjšim, a sposobnejšim baterijskim sklopom in uporabniškim vmesnikom nove generacije. Obe študiji namreč prikazujeta programsko opremo, ki bo nekakšen sopotnik vozniku in ostalim potnikom, posledično pa bodo prilagajali tako vozno dinamiko kot varnostno-asistenčne sisteme in ne nazadnje skrbeli za udobje in ugodje.

Seveda pa pri Toyoti niso pozabili na legendarni land cruiser. V morebitni električni izvedbi bo oblikovno povsem drugačen, a še vedno dovolj zanimiv, da bi lahko nadaljeval več desetletno tradicijo avtomobilske legende.