Varnost naših otrok med šolskimi prevozi: kako nehvaležna tema. Sama se vedno malo zadržujem in razlagam: zarečenega kruha se največ poje. Pa vendar smo do zdaj obiskali že toliko šol, govorili s toliko otroki, učitelji, ravnatelji in vozniki, da težko ostanem ravnodušna. Nesreča se pač ne da preprečiti, a tukaj govorimo o osnovah varne vožnje: pravilnem pripenjanju in sedenju v varnostnih sedežih.
Otroci povejo po resnici
Ko smo otroke povprašali, ali se vedno pripnejo, so večinoma soglasno zatrjevali, da se pripenjajo redno. Na vprašanje, ali vedno sedijo v jahačih, pa so bili že precej manj soglasni. Veliko otrok prve triade nam je povedalo, da ne sedijo več v jahačih, včasih se doma peljejo nepripeti, celo na prvih sedežih. Otroci so na to ponosni, starši jih učimo takega razmišljanja. Nekateri starši so celo tako prepričani o svojem prav, da otrokom povedo, da se njim ni treba pripenjati, ker se držijo volana ali pa, ker se bodo peljali samo na kratko razdaljo. Nekateri otroci pa so nam zaupali, da se bojijo, kadar starši med vožnjo telefonirajo.
Kako je za varnost poskrbljeno v šolskih kombijih?
V kamero so nam vozniki kombijev zatrjevali, da vedno peljejo samo dovoljeno število otrok, da se otroci vedno pripnejo in da je v kombiju red. Ne smemo delati krivice, pogosto je res tako. Vozniki se pogosto zavedajo, da so jim zaupana mlada življenja, in za varnost skrbijo po svoji vesti. Zato je še toliko težje razumeti, kako lahko voznik naloži otroke v kombi in jih odpelje neprivezane. Pred našimi očmi. Iz pripovedovanj otrok smo tudi izvedeli, da se jih včasih pelje več, kot je sedežev. In da, praktično nikjer, ne sedijo v varnostnih sedežih.
Problem ni bil neopažen, le storilo se ni nič
Mnoge učiteljice in vozniki so nam povedali, da so opažali, da je problem pri zelo majhnih otrocih. Pas jih je tiščal in rezal v vrat, a ker ni bilo nobenih navodil, je stanje pač ostalo nespremenjeno. Zelo malo je šol, kjer so začeli reševati problema. Skrb vzbujajoče je to, da problema niso zaznali niti profesionalni ponudniki prevozov in da je bila njihova največja skrb ta, kam bodo te jahače pospravili, ko bodo vozili druge potnike.
Zamisel o Osnovni šoli varne vožnje
Ekipa Avtomobilnosti je v vsem tem ugotovila potrebo po tem, da otroke naučimo, odraslim pa osvežimo pravila pravilnega pripenjanja. Tako smo sodelovali z Agencijo za vranost v prometu, na Policiji so nam pomagali sestaviti seznam šol, kjer je veliko učencev vozačev, na Zavarovalnici Triglav pa so priskrbeli utrezne otroške sedeže. Nekaj smo jih že, nekaj pa jih še bomo razdelili med osnovne šole.

Kako se pravilno pripnemo?

Na sedež se usedemo tako, da sedimo čim bolj pokonci in z zadnjico do roba hrbtišča. Pas nam mora teči po sredini ramena, otroci, manjši od 150 cm, morajo zato sedeti v ustreznem varnostnem sedežu. Ko se pripnemo, moramo pas še zategniti, tako nas bo varnostni pas v primeru naglega zaviranja lahko ustavil tik ob sedežu.

Objem varnosti
Kršenje zakonov o varnosti v cestnem prometu postavlja v nevarnost nas in druge. Zavedajmo se že enkrat, da niso napisani zato, da nas policisti lahko kaznujejo, ampak da nas zavarujejo. In kot razlaga naš instruktor varne vožnje Andrej Brglez otrokom po šolah: Ne pozabite nase, imejte se radi. Objemite se in dovolite, da vas objame tudi varnostni pas. Vedno.