Zakonodaja določa, da lahko vozniki 15. marca, če vremenske razmere to dopuščajo, na svojih vozilih zimske pnevmatike zamenjajo z letnimi. Da bi se kupci novih pnevmatik lažje odločili, katere izbrati, je AMZS skupaj z drugimi avtoklubi opravil test 50 letnih pnevmatik dimenzije 205/55 R16 V. Le petina pnevmatik je bila ocenjena z oceno dobro, za sedem pnevmatik pa AMZS odsvetuje nakup. Test je znova pokazal, da pri pnevmatikah ne gre varčevati.

Veliko nizkocenovnih znamk

Na letošnjem jubilejnem testu letnih pnevmatik – nemški ADAC je prvi test opravil leta 1973, AMZS pa sodeluje že četrt stoletja –, je bilo med 50 testiranimi pnevmatikami dimenzije 205/55 R16 veliko nizkocenovnih znamk, ki so se pričakovano odrezale slabo. Večje število testiranih pnevmatik pa ni edina novost letošnjega testa. »Gre za prvi test pnevmatik, pri katerem so v skupno oceno vključena trajnostna merila; na ta način bomo pnevmatike ocenjevali tudi v prihodnjih letih,« je povedal Blaž Poženel, odgovorni urednik AMZS-jeve Motorevije, in pojasnil: »Po novem bodo pnevmatike na naših testih dobile skupno oceno, ki je sestavljena iz dveh glavnih meril – merila varnosti na cesti in merila okoljevarstvenih lastnosti. Ker je varnost na cesti najpomembnejše merilo, ima v skupni oceni 70-odstotni delež, okoljevarstvena merila pa 30-odstotnega.«

Preizkus na suhi in mokri cesti

Merilo varnosti na cesti je sestavljeno iz že znanih posameznih meril. Ocena pnevmatike na suhi cesti je rezultat ocene in meritev stabilnost v vožnji, vodljivosti in zaviranja posamezne pnevmatike, ocena na mokri cesti pa iz meritev zavorne pot, hitrosti ob splavanju (vzdolžnega in prečnega) ter smerne in bočne vodljivosti. Novo merilo okoljevarstvenih lastnosti vključuje nekaj že doslej znanih meritev in ocen, kakršne so predvidena prevožena razdalja, poraba goriva in glasnost (tako v potniški kabini kot zunanja), ki so jim dodane lastnosti, kot so obraba gumenega dela z odmetom delcev, teža oziroma masa pnevmatike in tudi trajnostni vidik pnevmatik, pri katerem se preveri, kje pnevmatike izdelujejo in kakšne okoljske certifikate imajo tovarne ter pnevmatike. Pri tem so bili ocenjevalci pozorni tudi na gumene nitke na površini novih pnevmatik, ki po nepotrebnem onesnažujejo okolje, pnevmatike pa so preskusili še na škodljive snovi, kot so nitrozamini (potencialno rakotvorna snov) in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). Dobra novica je, da v nobeni pnevmatiki te škodljive snovi niso bile prisotne v zdravju nevarnih koncentracijah.

Nekaj občutnih slabosti

Deset od 50 preskušenih pnevmatik je dobilo skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Takšno oceno si zaslužijo le pnevmatike z uravnoteženimi lastnostmi, ki nimajo večjih slabosti pri varnostnih merilih. 21 preskušenih pnevmatik, ki je dobilo skupno oceno priporočljivo, se je izkazalo z nekaj izrazitimi slabostmi pri enem od obeh glavnih ocenjevalnih meril, ki jih dobre lastnosti pri drugem glavnem ocenjevalnem merilu niso mogle popraviti. Preostalih 19 pnevmatik je dobilo skupno oceno priporočljivo z omejitvami ali ni priporočljivo: te pnevmatike so pokazale izrazite slabosti pri enem ali pri obeh glavnih ocenjevalnih merilih. Sedem zadnjeuvrščenih pnevmatik se je odrezalo tako slabo, da AMZS odsvetuje njihov nakup. "Tokratni test je torej pokazal nekaj občutnih slabosti. Največja je zagotovo absolutno prevelika razlika v varnostnih lastnostih med preskušenimi pnevmatikami. Te razlike morajo uporabniki vzeti resno, saj lahko pomenijo razliko med izognitvijo trku, drobnimi poškodbami odbijača ali hujšimi telesnimi poškodbami, če pride do trka. Ob preskusu razlike v zavorni poti med najboljšimi in najslabšimi pnevmatikami na testiranju je bila ta tako velika, da pešec nesreče ne bi preživel. Razlika 100 evrov med najslabšim in najboljšim kompletom pnevmatik torej lahko odloča med življenjem in smrtjo," je Poženel predstavil, kako tvegano je varčevanje pri izbiri pnevmatik.