Stranski produkt tega, da je na trgovinskih policah ‒ ne samo pri nas, ampak tudi po vseh okoliških državah ‒ vsak trenutek na voljo, vse od jagod goji do avstralskih mazil in kitajskih brezžičnih slušalk, tudi ta, da so slovenske avtoceste postale ena velika kolona tovornjakov.

Blago z vsega sveta prihaja do nas na bolj ali manj enak način in po skoraj istih, le veliko širših in hitrejših poteh kot pred skoraj 100 leti. Ker je blaga veliko več, zmanjka možnosti za hitrejšo in udobnejšo vožnjo osebnih avtomobilov. Nekaj možnosti je, od tega, da se tovornjakom na določene dni ali ure omeji raba avtocest, do na primer pravila, da se tovornjaki med seboj na avtocesti ne smejo prehitevati.

Strah pred fantomskimi zastoji

"Potem se lahko zgodi na primer fantomski zastoj, ki ga gledalci Avtomobilnosti dobro poznate ‒ v teoriji in številni so se bali, da tudi praksi. Številni slovenski vozniki so že več let na ministrstvo za infrastrukturo pa tudi neposredno na aktualne vlade naslavljali pobude, da bi se pravilo prepovedi prehitevanja tovornjakov med seboj uveljavilo tudi pri nas ‒ in zdaj se," pravi strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez.

Širša javnost je zato pričakovano novico o prepovedi prehitevanja težkih tovornih vozil med Šentiljem in Koprom sprejela z odobravanjem. V Avtomobilnosti smo preverili, ali zaradi tega ob vključevanju in izključevanju prihaja do težav.

Vozniki, ki več časa preživijo na štajerskem oziroma primorskem kraku avtoceste, dobro poznajo situacijo, ko na prehitevalnem pasu avtoceste obtičimo za tovornjakom, ki z minimalno razliko v hitrosti celo po več kilometrov ne uspe prehiteti drugega tovornjaka.

Vozniki hitro postanejo nervozni

“Ko pride do takšnega prehitevanja dveh večjih tovornih vozil, se zmanjša propustnost avtoceste, preostali udeleženci v motornih vozilih pa postajajo bolj nervozni, delajo napake, saj preprosto ne morejo voziti po avtocesti na takšen način, za kakršen je avtocesta predvidena," pravi mag. Zvonko Zavašnik, direktor projektov v Službi za upravljanje prometa in prometne varnosti.

Dars in ministrstvo za infrastrukturo sta se zato odločila, da naredita korak naprej pri povečanju pretočnosti prometa. No, za kakšen korak naprej pravzaprav gre?

Tovornjaki, težji od 7,5 tone, na avtocesti med Koprom in Šentiljem od 15. januarja letos ne smejo prehitevati med 6. in 18. uro, v nočnem času pa je prehitevanje še naprej dovoljeno. Ob tem lahko težka tovorna vozila še vedno prehitevajo na odsekih, kjer so trije vozni pasovi, torej tudi pas za počasna vozila.

Cilj večja pretočnost in varnost

Prepoved prehitevanja za tovornjake na avtocesti A1, ki je najbolj obremenjena s tovornim prometom, je na začetku lanskega novembra napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je ob tem poudaril, da bodo tako zagotovili boljšo pretočnost in večjo varnost.

Na policiji so za oddajo Avtomobilnost povedali, da si tudi sami niso najbolje predstavljali, kako težko se bo vključiti na avtocesto ali izključiti z nje. Ampak tudi tej težavi gre za zdaj na roko trenutna situacija, ko je na cesti zaradi dela od doma manj prometa.

Strahovi so bili

“Mogoče so bili na začetku strahovi celo malo preveliki. Je pa tudi res, da je gostota prometa manjša, kot je bila pred koronakrizo. Enostavno še ne moremo ugotoviti, kaj vse bi se še lahko zgodilo. Vtis s terena je, da težav ni toliko in da so se tudi vozniki tovornih vozil prilagodili. Da vedo, na katerih odsekih zapuščajo avtocesto in da morajo pustijo dovolj prostora, da se vozniki varno izključijo,” pravi Višji policijski inšpektor iz Sektorja prometne policije Robert Vehovec.

Največ situacij, kjer bi se tovorna vozila lahko prehitevala, poteka na odsekih, kjer je tovorni promet najgostejši. Avtocesta od Šentilja do Kopra je tovorno zelo obremenjena. Gre namreč za pomemben, 1600 kilometrov dolg panevropski koridor, ki povezuje pomembna jadranska pristaniška središča z vzhodno Evropo.

Odgovorni posebej poudarjajo, da ni šlo za enosmerno dejanje, ampak so se predstavniki prevoznikov z ukrepom strinjali. “V tej zadevi je tako kot pri vsaki drugi, kjer se neke spremembe zares moramo navaditi. Če gre za pozitivne, je tudi prav, da jih pozitivno sprejemamo. Naša opažanja gredo v smer, da je bil ta ukrep dobrodošel, da pozitivno vpliva na prometne tokove in da večina voznikov tovornih vozil upošteva prometno signalizacijo,” pravi Vehovec.

Kršitelji so, a jih ni veliko

Tako kot pri vsaki stvari tudi tukaj najdemo posameznike, ki kršijo pravila. Teh posameznikov ni veliko. Policija jih je v prvih dveh mesecih obravnavala okoli 300. Če so bile okoliščine lažje, smo izrekli opozorilo, tako da stvar ni tako črno-bela, kot bi lahko nekdo pričakoval.
Zavašnik dodaja, da ukrep velja za vsa vozila, ne glede na to, kaj prevažajo. “Avtoprevoznikom je bilo naročeno, da se tovornega vozila, ki iz ne vem kakšnega razloga vozi manj kot 80 km/h, v tem obdobju ne bo smelo prehiteti. S tega vidika v dveh mesecih nismo dobili pritožbe.”

Ukrepu na roko gre predvsem dejstvo, da se izredni prevozi izvajajo predvsem ponoči, ko novo pravilo ne velja. Poleg tega se na odsekih, kjer je strmejši vzpon tako ali tako po navadi pojavi tretji pas in tam tovornjaki lahko prehitevajo.

Celoten prispevek najdete v videu iz oddaje Avtomobilnost.