Statistični podatki, ki jih zbirajo v Evropskem združenju izdelovalcev avtomobilov ACEA, namreč kažejo, da je bila skupna prodaja gospodarskih vozil v državah članicah Evropske unije septembra z 208.077 vozili kar 14,7 odstotka večja kot septembra lani, v obdobju od januarja do vključno septembra letos pa so prodali 1.517.247 vozil, kar je 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največjo rast novih registracij, kar 20,6 odstotka, je mogoče zaslediti v razredu največjih gospodarskih vozil, nad skupno maso 16 ton, najmanj pa se je povečalo število registracij, za 11,2 odstotka, v razredu lahkih gospodarskih vozil do 3,5 tone.

Večje povpraševanje po LGV-jih v večini držav EU
Povpraševanje po lahkih gospodarskih vozilih se je povečalo v večini držav članic EU, z manjšim povpraševanjem pa se soočajo le trgovci v Latviji, Luksemburgu in Sloveniji. Na slovenskem trgu pomeni 5.281 novih registriranih LGV-jev padec za 1,7 odstotka, a kot kaže se bo do konca leta rezultat kljub vsemu dvignil nad lanskega, saj zanimanje očitno raste. Število registracij na slovenskem trgu je v septembru namreč lanski september preseglo za 21,7 odstotka. Prodajalci bodo tako konec leta očitno nadoknadili zamujeno s slabim začetkom leta, vprašanje je le, ali bo to zgolj statistično izboljšanje z dnevnimi registracijami ali pa kupci tovrstnih vozil res verjamejo v bolj zdravo gospodarsko klimo.

Velike razlike pri zanimanju za avtobuse
Pod lansko ravnjo pa bo v Sloveniji ostal rezultat na trgu novih avtobusov, saj so jih v prvih devetih mesecih registrirali le 116, kar je 22,1 odstotka manj kot lani. Skupni rezultat v EU pa je 18,2 odstotka več kot lani. Največ zaslug za to je mogoče pripisati trgu v Romuniji, kjer so v devetih mesecih registrirali kar za 128,4 odstotka več avtobusov kot lani. Romunija pa se je s 1.823 vozili povzpela v zgornji del lestvice držav za Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Španijo in Italijo.

V vseh omenjenih državah je prodaja boljša kot lani, zanimivo pa je, da so prav pri avtobusih razlike med posameznimi državami največje, če primerjamo prodajne rezultate v drugih razredih gospodarskih vozil.

Zanimanje za težja gospodarska vozila ostaja večje
Pri srednjih in težkih gospodarskih vozilih je namreč razkorak med posameznimi trgi, glede na rast precej manjši, poleg tega pa je v večini držav članic EU prodaja letos očitno boljša kot lani. To velja tudi za slovenski trg, na katerem je bilo v devetih mesecih registriranih že 1.129 gospodarskih vozil nad 16 tonami in 1.340 nad 3,5 in do 16 ton. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem to pomeni 28,2 oziroma 25,8 odstotka več registracij prej omenjenih gospodarskih vozil.