Bavarska znamka je namreč pred štirimi desetletji prvič javno predstavila dve preizkusni električni vozili BMW 1602, ki sta služili za potrebe organizatorjev olimpijskih iger v Münchnu leta 1972. Za prevoz so ju ponudili članom organizacijskega odbora, kot spremljevalni vozili pa sta služili tudi pri izvedbi nekaterih športnih dogodkov, na primer maratona.

Dva primerka za olimpijske igre
BMW 1602 electric so sicer v osnovi zasnovali že tri leta prej in vanj vgradili 85 kilogramov težek električni motor z močjo 32 kilovatov, ki mu je energijo zagotavljal sklop 12 klasičnih kislinskih akumulatorjev s skupno težo 350 kilogramov. Akumulatorski sklop, ki je v vozilu zavzemal prostor, sicer namenjen klasičnemu motorju, je bilo mogoče odstraniti v enem kosu in ga zamenjati s polnim. Prvi električni BMW je pospešil od 0 do 50 kilometrov na uro v osmih sekundah, dosegal hitrosti do 100 km/h, njegov doseg z enim polnjenjem pa je bil do 30 kilometrov oziroma ob zmerni vožnji s hitrostjo 50 km/h tudi do 60 kilometrov.

Šibkejši motor in lažji akumulatorji
Prvi testni električni vozili sta v praksi dejansko pokazali več težav električnih pogonov kot rešitev in sta prestavljali temelj za nadaljnjo usmeritev konstruktorjev pri razvoju električnih pogonov. Prvi rezultat njihovega dela je bilo mogoče videti že leta 1976, ko so v novem testnem vozilu uporabili drugačen električni motor z močjo 17 kilovatov, malce lažji naprednejši sklop akumulatorjev in omogočili neposredno polnjenje iz električnega omrežja prek standardne vtičnice. BMW LS electric letnik 1976 je bil z največjo hitrostjo 65 km/h malce počasnejši kot njegova starejša sorodnika, doseg 30 kilometrov pa je ostal enak.

Zmogljivejši akumulatorji in krmilna elektronika
Po daljšem zatišju in predvsem delu v raziskovalnih laboratorijih so pri BMW-ju leta 1987 predstavili osem primerkov modela 325iX, pri katerih so štirikolesni pogon predelali v dvokolesni na prednjem paru koles in vozila uporabili predvsem za preizkušanje novih natrij-žveplovih akumulatorjev. Novi akumulatorji so zagotavljali trikrat večjo gostoto energije v primerjavi s klasičnimi svinčenimi, velik napredek pa so dosegli tudi pri krmilni elektroniki, ki je nadzorovala pretok energije med motorjem in akumulatorji, polnjenje na električni vtičnici in toplotni krog sistema. Vozila so v praktični preizkus ponudili tudi morebitnim uporabnikom - poštni službi in vladnim ustanovam.

Doseg primeren za mestno uporabo
Uspešno preizkušanje zmogljivejših akumulatorjev je dalo nov zagon razvoju električnih avtomobilov in na avtomobilskem salonu v Frankfurtu so leta 1991 predstavili prototip kompaktnega mestnega avtomobila E1. V nekaj manj kot 3,5 metra dolg avtomobilček so vgradili električni motor z močjo 32 kilovatov in 200 kilogramov težek sklop baterij, ki je že zagotavljal doseg do 150 kilometrov. Poleg polnjenja iz električnega omrežja je dodatno energijo zagotavljalo tudi uspešno izkoriščanje energije med zaviranjem.

Pomemben korak na poti k proizvodni standardizaciji električnih vozil so naredili v začetku devetdesetih let s floto 25 preizkusnih električnih vozil serije 3. Pogon so zagotavljali električni motorji z močjo do 45 kilovatov, ki so skupaj z menjalnikom tehtali le 65 kilogramov. V avtomobilih so preizkušali različne sklope akumulatorjev in dosegli mejo 75-odstotne napolnitve s hitrim polnjenjem v 40 minutah ter do 20 odstotkov energije regenerirali med vožnjo.

Mini kot serijski poligon za BMW
Bavarski koncern, v okvir katerega sodi tudi znamka MINI, je leta 2008 pripravil serijo 600 vozil mini z električnim pogonom, s katerimi je želel še v praksi preizkusiti uporabno vrednost alternativnega pogona. Sklop litij-ionskih baterij je zagotovil večjo zmogljivost in s tem močno povečal uporabnost vozil z dosegom do 250 kilometrov, v katere so vgradili asinhronski motor z močjo 150 kilovatov.

Praktične izkušnje z miniji pa so konstruktorji uporabili pri zasnovi prvega maloserijskega vozila BMW z električnim pogonom ActiveE, na osnovi serije 1. Vanj so vgradili motor z močjo 125 kilovatov in navorom 250 Nm ter sklop litij-ionskih baterij, ki zagotavljajo doseg z enim polnjenjem do 160 kilometrov. Novi pogonski sklop je precej kompaktnejši kot pri prej omenjenem miniju, predstavlja pa tudi temelj za prvi serijski BMW-jev model z električnim pogonom i3, ki naj bi na trg pripeljal konec leta 2013.