Sodobni vozniki čedalje bolj pozabljajo ali pa sploh ne poznajo enega izmed opravil, ki jih je priporočala "stara vozniška šola". Med zadnje sodi tudi preverjanje tlaka v avtomobilskih gumah, kar je precej preprostejše opravilo kot na primer preverjanje količine olja in morebitno dolivanje. Ustrezen tlak v gumah pa vpliva na kar nekaj funkcij vozila in na več avtomobilskih sklopov. Vožnja z ustrezno napolnjenimi gumami je namreč varnejša, varčnejša in ne nazadnje udobnejša.

Tlak pada sčasoma in glede na temperature
Neustrezen tlak v pnevmatikah, ki so edini in presenetljivo majhen stik še tako velikega vozila s tlemi, po ocenah strokovnjakov ključno vpliva na deset odstotkov prometnih nesreč, povzroča čezmerno obrabo tekalne površine ali preveliko porabo goriva, vodenje vozila s premalo napolnjenimi gumami je težje, s previsokim tlakom pa lahko postane vožnja bolj neudobna, ker se tresljaji izraziteje prenašajo na vozilo in potnike.

Po raziskavah izdelovalcev avtomobilskih gum kar dve tretjini evropskih voznikov vozi s prenizkim tlakom, ki je ob sicer neoporečnih pnevmatikah, ventilih in platiščih lahko posledica povprečnega puščanja približno 0,07 bara na mesec oziroma temperaturnih sprememb, povezanih z vremenom in letnimi časi.

Večja poraba goriva in hitrejša obraba
Kotalni upor ustrezno napolnjenih pnevmatik povzroči 20 odstotkov porabe goriva, če je tlak premajhen, pa se ta delež povečuje in s tem se povečajo stroški za gorivo. Premalo napolnjene pnevmatike se tudi hitreje segrevajo in že po dokaj kratkih hitreje prevoženih odsekih lahko dosežejo tudi temperaturo do 80 stopinj Celzija, kar po navadi pomeni hitrejšo obrabo tekalne plasti in morebitne deformacije. V skrajnem primeru pa lahko previsoka temperatura povzroči tudi eksplozijo pnevmatike, kar je lahko še posebej pri velikih hitrostih usodno za potnike v vozilu in tudi druge udeležence v prometu.

Poleg omenjenih skrajnih posledic prenizek tlak vpliva tudi na zavorno pot, ki je pri hitrosti vozila 70 kilometrov na uro, z neustreznim tlakom v pnevmatikah, približno pet metrov daljša. Vodenje vozila je težje že med normalno vožnjo, še izraziteje se to opazi v primeru naglih odzivanj na posamezne dogodke v prometu in v primeru slabših vremenskih razmer, vključno z deževjem in mokrimi cestišči. Tako kot je ustrezen tlak pomemben za optimalno "delovanje" pnevmatik, posredno vpliva tudi na delovanje nekaterih elektronskih asistenčnih sistemov, ki so naravnani v okviru predpisanih mer in tlaka v pnevmatikah, njihova učinkovitost pa je slabša, če je v gumah tlak prenizek.

Redna kontrola vsaj enkrat na mesec
Kontrola tlaka v gumah je tako v teh dneh, ko so temperature precej nižje kot v poletnih dneh, toliko pomembnejša. Postopek kontrole in uravnavanja tlaka je preprost, ustrezne vrednosti so podrobneje navedene v navodilih za uporabo vozila, zadostujejo pa tudi podatki na nalepkah, ki jih je po navadi mogoče najti na vratcih rezervoarja za gorivo ali na podboju voznikovih vrat. V povezavi s tem še opozorilo, da je polnilni tlak, naveden na boku pnevmatike, njen največji dovoljeni tlak in ne priporočeni.

Merjenje tlaka je treba po priporočilu izdelovalcev prav zaradi sprememb, povezanih s temperaturami, opraviti pri hladnih pnevmatikah, kar pomeni prej, preden avtomobil prevozi približno dva kilometra oziroma uro po prenehanju vožnje. Priporočljivo pa je tudi prilagajanje tlaka glede na obremenitev vozila. Priporočljiva je redna mesečna kontrola tlaka, ali pa vsaj občasno pred odhodom na daljšo pot z bolj obremenjenim vozilom ali sezonsko povezano z letnimi časi.