Prvi po stopničkah za razredom S je razred E. In tako je tudi pri električnih avtomobilih, ki jim Mercedes daje še oznako EQ. Tako sta v enakem razmerju pionirska luksuzna limuzina EQS in pa njegov prvi sledilec EQE, ki smo ga preizkusili tokrat.

Za boljše razumevanje najprej razložimo, kakšno je razmerje med njima. EQS s svojo ceno v vsakem primeru krepko presega sto tisočakov, prej bo njegova cena v realnih uporabniških primerih blizu dvesto tisočakov. Njegovi kupci imajo visoko kupno moč – tako kot v primeru razreda S gre namreč za luksuzno poslovno limuzino.

Visoko kupno moč imajo tudi potencialni kupci modela EQE. Tudi tu cene kaj hitro presežejo sto tisočakov, je pa EQE od EQS-ja, čez palec, ob primerljivi opremi vseeno za približno tretjino cenejši.

V bližini Benetk je zrak najbolj onesnažen

Vendar zaradi tega ponudba ni bistveno skromnejša. Še vedno ima nešteto nujnih in manj nujnih naprednih in domiselnih tehničnih rešitev. Med testom je bil velike pozornosti deležen pripomoček, ki meri onesnaženost zraka s trdimi delci. In te podatke je še posebej zanimivo spremljati v zimski sezoni, pri nizkih temperaturah, ko je zrak še toliko bolj obremenjen zaradi kurjave.

Kot zanimivost, lepo se vidi, kateri deli naselij so bolj ali manj onesnaženi. Rekord je izmeril na avtocesti v bližini Benetk. Mercedesov sistem sporoči, da je zrak v notranjosti kabine čist in za to poskrbi tudi s pomočjo ionizatorja in za nameček še dišave, ki jo po želji doziramo.

Mraz ključen dejavnik za doseg vozila

Mraz pa je vplival tudi na značilnosti in rezultate modela EQE kot električnega vozila. Vemo, da se delovanje in zmogljivost baterijskih električnih pogonov v mrazu močno poslabšata in razmere nam tokrat niso prizanašale. Veliko smo se vozili pri temperaturah, ki so bile vsaj tri stopinje pod ničlo. In v takšnih razmerah je z EQE zelo težko doseči porabo energije, ki je manjša od 30 kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov. To pomeni, da smo z enim polnjenjem povprečno prevozili le dobrih tristo kilometrov, kar je skoraj polovico manj od obljubljenih podatkov WLTP.

Preden avtomobil obsodimo, naj dodamo, da je to preprosto težava vseh električnih avtomobilov, in kar je še pomembneje, naše izkušnje z EQS govorijo močno v korist učinkovitosti Mercedesovih električnih vozil, ki so zgrajena na namenski EVA-platformi.
Tako glede na zbrane rezultate predvidevamo, da bo tudi EQE spomladi dosegal ugodne rezultate porabe – torej približno 20 kilovatnih ur na sto kilometrov, kar pa že zagotavlja električni doseg krepko več kot 400 kilometrov z enim polnjenjem.

Več o testu tega zanimivega avtomobila pa v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.