Deljena mobilnost pomeni, da en avto uporablja čim več ljudi. Skoraj praviloma tako obliko deljene mobilnosti spoznavamo v urbanem okolju, kjer je največ ljudi, in s tem največ možnosti, da taka, deljena mobilnost, tudi uspe.

Tudi v velikih mestih je tak način mobilnosti včasih težaven. Uveljavlja se počasi. Še počasneje se uveljavlja v manjših okoljih, na podeželju, kjer pa se na primer v poletnih mesecih oziroma med turistično sezono hipoma zbere veliko več ljudi, kot je za neki majhen kraj običajno.

Zato smo v Avtomobilnosti preverili, kako se v manjšem kraju, umeščenem v občutljivo naravno okolje, obnese lokalna souporaba avtomobila, ki lahko ponudi veliko odgovorov tudi o tem, kako bi souporaba v turističnem, zelo obremenjenemu okolju, delovala v turističnem konceptu delovanj souporabe avtomobila.

Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra je za Avtomobilnost povedal: “Poletna sezona je v dolini Soče in Julijskih Alpah prometno zelo obremenjena. Takrat je veliko število obiskovalcev, ki prihajajo na oddih v dolino Soče. Velika večina še vedno potuje z avtomobili. Mi jim v zadnjih letih ponujamo vedno več možnosti javnega prevoza. Ponujamo jim alternativo, tudi električna vozila so vedno bolj popularna.”

Odgovorni v tej regiji se že dalj časa ukvarjajo z reševanjem problema mobilnosti na področju Julijskih Alp. Del projekta Crossmoby je bil tudi poskus, s pomočjo katerega so raziskali, kako bi lahko premišljena raba električnega vozila, prinesla želene spremembe.

“V akciji smo poskušali razbiti stereotip, ki je v javnosti prisoten, kaj sploh je e-mobilnost? Je to modna niša ali morda danes to ni več? Zato smo uporabnikom ponudili daljše obdobje najema, ko so dejansko res svojo družino zapeljali na izlet, kupili vrečo krompirja, se prepeljali na neko destinacijo, ki je niso poznali, mogoče osvojili tisoč metrov nadmorske višine. Večdnevna izkušnja, več načinov uporabe, več različnih uporabnikov, je tisto, kar smo želeli preizkusiti v daljšem obdobju. Ta test nam je pokazal, da električna mobilnost ima prihodnost, vendar pa s svojimi posebnostmi,” pravi Kristan.

Ponudniki novih oblik mobilnosti se danes kar vrstijo in uporabniki imamo vsak dan na voljo več različnih aplikacij. A to je le ena plat zgodbe. Pogosto pri tem pozabljamo, koliko časa ljudje potrebujemo, da se na novosti navadimo.

Bine Kurinčič, testni (so)uporabnik električnega vozila je po daljšem časovnem obdobju preizkušanja uporabnosti električnega vozila, ki ga je večino časa uporabljal na relaciji Bovec - Tolmin - Nova Gorica, dejal: “Kot šofer sem se najprej pozanimal o vozilu. Dodatna pojasnila niso bila potrebna, saj se električna vozila za vožnjo ne razlikujejo od običajnih vozil. Pogon je drugačen in polnjenje je drugačno. Sam prihajam iz Kobarida in za pot do Tolmina ali Nove Gorice doseg električnega vozila povsem ustreza. 95 odstotkov voženj naredimo v tem okrožju, preostaneta morda dva daljša izleta in poletni dopust na morju.”

Končni cilj je čim bolj racionalna uporaba električnega avtomobila, multiplicirana uporaba. Želja je, da avto čim manj časa stoji pri miru in iz enega avtomobila naredimo več kot le en avto.

Kurinčič je mnenja, da moramo predvsem spremeniti način razmišljanja v naših glavah: "Spremeniti je treba idejo o naših lastnih prevozih. Če bi imel vozilo vedno le zase, da je tvoja lastnina, potem nisi naklonjen takšnemu načinu razmišljanja. Menim, da bi se lahko souporaba prijela tudi v naših koncih. Mogoče ne takoj, s časom pa bi se. Tu imamo zelo definirane poti, dolina je ena sama. Iz Tolmina do Nove Gorice ali iz Kobarida v Bovec. 90 odstotkov poti je na teh relacijah, zato se v okviru car-sharinga lahko tudi avtomobile razporedi po vsej dolini.”

Če je avto ekološki in uporabnikom priskrbimo še pametno polnilnico, je prvi korak že narejen. In koristi so očitne tudi v majhnem okolju, kot je Tolmin.

Celotno reportažo iz enega najlepših koncev Slovenije si lahko pogledate v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.