Strah se pojavlja tudi pri marsikaterem vozniku ali voznici, ki ima vozniški izpit. Danes pomagajo stres za volanom premagovati tudi sodobne tehnologije v vozilih. V zadnji oddaji Avtomobilnost smo ugotovili, da je treba ločiti med strahom in fobijami. Tematika o strahu in fobijah v prometu je zelo zapletena in jo je treba osvetliti iz več zornih kotov– tudi z vidika usposabljanja kandidatov v šolah vožnje.
Strah posledica negativnih izkušenj
Martin Miklavc, predsednik Združenja šol vožnje Slovenije PTZ-ja GZS-ja, pravi, da je strah za človeka zelo pomembno čustvo, saj nam na nek način ohranja življenje. Če odmislimo prirojeni strah, potem lahko rečemo, da je strah v večini primerov posledica negativnih izkušenj. To lahko vidimo že pri otroku, ko iz slabe izkušnje ve, kaj ga opeče, kaj udari, kaj ga strese in podobno. Vemo tudi, da se vsak človek zaradi strahu drugače odzove. "To se dogaja tudi pri učenju v šoli vožnje in seveda v prometu na splošno. Naša naloga pri usposabljanju kandidatov je, da ugotovimo, kako se kdo odzove, če ga nenadoma prevzame strah," pravi Miklavc. V šolah vožnje se stresni položaji pojavijo pri prvih metrih vožnje na poligonu, pri prvi vključitvi v promet, pri vožnji po avtocesti, v nočnem času, v slabih vremenskih razmerah (močnem deževju, sneženju, megli, poledici itd.) in drugih vsakodnevnih nevarnih položajih v prometu.
Strokovnjak pravi, da vsi vozniki poznamo kritične položaje v prometu, ko se nevarnosti zavemo, pa ne naredimo ničesar, da bi jih rešili. "Ko se pojavi trenutek groze, je pomembno, da se pravilno odzovemo, včasih tudi podzavestno. Obstajajo pa tudi primeri, ko se vozniki ne odzovejo. To si lahko razložimo kot posledico paralize zaradi strahu. Vse to se dogaja tudi kandidatom pri učenju,“ pojasni Miklavc in doda, da je naloga inštruktorjev, da svoje izkušnje implementirajo prek usposabljanja tudi v kandidatovo vožnjo. Tako se nauči prepoznavati nevarnosti in se nanje tudi pravilno odzove.
Fobije v šolah vožnje redkost
Fobije kandidatov za pridobitev vozniškega izpita, ki se izražajo kot močen in vztrajen strah pred določenim prometnim položajem, strah pa je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo, se v šolah vožnje pojavljajo zelo redko. "Včasih se pojavi določena prometna situacija, v kateri se kandidat odzove nesorazmerno z dejansko ogroženostjo. Po pogovoru in analizi se običajno izkaže, da gre za negativne izkušnje iz preteklosti. To je lahko spomin na prometno nesrečo s hudimi posledicami, kjer je bil kandidat udeleženec ali le opazovalec, včasih pa se je nesreča zgodila njegovim domačim,“ pravi Miklavc, ki pove, da tovrstne primere rešujejo z veliko truda in dobre volje. S programom usposabljanje kandidata pripeljejo do tiste stopnje, ko lahko suvereno rešuje prometne zagate.
Primerov, ko bi kandidati zaradi strahu obupali v usposabljanju, je zelo malo ali skoraj nič. Sogovornik pravi, da tisti, ki jih je strah voziti, usposabljanja sploh ne začnejo.
Učitelji se pogosteje spopadajo s stresom
Večkrat se učitelji vožnje spopadajo s stresom kandidatov, predvsem pri izpitnih vožnjah. "Izpitna vožnja je sama po sebi, ker gre za izpit, stresna. To je enkraten dogodek, ko šele na koncu vožnje dobimo rezultat. Ker imamo ljudje na nastopih, izpitih dobre in slabe izkušnje, to vpliva tudi na ravnanje in vedenje v primeru vozniškega izpita,“ pravi Miklavc. V večini primerov pomagata dobra usposobljenost in zaupanje v svoje znanje. V nekaterih primerih je dobrodošla na dan izpita ura priprave. Zelo dobre rezultate pa dosegajo s kakovostno samoocenjevalno vožnjo, pri kateri kandidat sam pred sabo in pred drugim učiteljem vožnje pokaže svojo usposobljenost. "Vsekakor pa bi v to pripravo lahko vključili tudi psihologa,“ je sklenil Miklavc.
Številni vozniki in voznice pod stresom zaradi parkiranja
V povezavi s stresom so bile izvedene številne poglobljene raziskave. Eno takih so pred časom med 1.500 evropskimi vozniki in voznicami izvedli pri podjetju TNS. Ugotovili so, da je bočno parkiranje najbolj stresen del vožnje avtomobila. Celo tako stresen, da si vozniki in voznice ne upajo z vozilom v dele mest, kjer je treba bočno parkirati vozilo. Bočno parkiranje so primerjali z obiskom pri zobozdravniku in ga razglasili za bolj stresnega od božičnih nakupov ter obiska sorodnikov. Podobno velja s speljevanjem v klanec, prehitevanjem …
Številne raziskave pri analitskih podjetjih in zavarovalnicah naročajo prav proizvajalci avtomobilov, ki se na ta način odločajo za razvoj določenih sistemov, kot so na primer sistem polsamodejnega parkiranja, kamere za pomoč pri vzvratni vožnji, sistem za prepoznavanje vozil v mrtvem kotu ali sistem, ki za nekaj sekund zadrži vozilo na klančini, da lahko speljemo, ne da bi vozilo zdrsnilo po klancu navzdol.
Bistvo je vselej pri vozniku
Pa so tovrstni sistemi dobrodošli za preprečevanje stresa za volanom ali so potuha voznikom in voznicam? Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost in izkušen inštruktor varne vožnje, pravi, da so sodobni asistenčni sistemi in vozniški pomočniki nedvomno dobrodošla pomoč za lažjo in manj stresno vožnjo. Elektronski sistem lahko ugodno vpliva na voznika, saj mu lahko olajša spopadanje z določeno vozniško stisko. "Tudi primerna izbira avtomobila, na primer velikost, preglednost in ureditev vozniškega prostora so pomembni dejavniki, ki jih mora upoštevati, a ne glede na vse, to je vselej bistvo pri vozniku. Dokler bo v avtomobilu volan, bo vse, pa naj bo asistenčnih sistemov še veliko več kot danes, v rokah voznika,“ pravi Brglez in dodaja, da se mora voznik za volanom počutiti dobro in vselej imeti občutek, da ima vajeti varne vožnje trdno v rokah.

"In ko smo že pri tem, ko sem se prvič peljal s popolnoma avtonomnim avtomobilom, se mi je zazdelo, da bi lahko imel fobijo tudi sam, in sicer pred vožnjo v avtu brez volana. Mogoče se bom moral v prihodnosti s to težavo tudi soočiti, saj sicer ne bom užival v avtu brez volana pri vožnji 130 km/h po avtocesti,“ je prepričan Brglez.
Na temo o fobijah v prometu smo se v Avtomobilnosti pripravljali dalj časa, saj je tema obširna, zelo občutljiva in odpira nova vprašanja na vsakem koraku. Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez se je s to tematiko še kot inštruktor varne vožnje srečeval tako pri tistih, ki so imeli prometno nesrečo, kot tistih, ki že dalj časa niso vozili avtomobila in so se želeli spet vključiti v promet. Če imate fobije, povezane s prometom in vožnjo avtomobila, nam pišite na naslov petra.jakob@avtomobilnost.si. Pomagali vam bomo.