Udobno in varno delovno mesto je danes ena temeljnih pravic delavcev na delovnem mestu. A delodajalci pogosto pozabljajo na voznike.

Njihova pisarna je avtomobil. Zavedati bi se morali, da poklicni vozniki, trgovski potniki in drugi delavci, ki veliko časa preživijo za volanom avtomobila, potrebujejo ergonomsko oblikovan sedež. A resnica je pogosto popolnoma drugačna.

Udobno in varno delovno mesto je danes ena temeljnih pravic delavcev na delovnem mestu. Antropometrično oblikovano delovno mesto pomeni, da je samo delovno mesto prilagojeno fizičnim meram delavca. In to pomeni, da se razbremenjuje mišice, skelet in krvni obtok, kar preprečuje nastanek kakšnihbolezni ali celo invalidnosti.

"Pri oblikovanju primernega pisarniškega delovnega okolja danes upoštevajo tudi druga visoka merila: ekološka in fiziološka, na primer barvo, svetlobo, zvok,“ pravi avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez. Ni pa bilo vedno tako. Pravice delavcev do varnega in udobnega delovnega okolja so se čez čas močno spreminjale.

V industrijskem obdobju so se ukvarjali predvsem z delavcem, zaposlenim v tovarni, v zadnjih 50 do 80 letih pa se težišče usmerja tudi v pisarniško delo, saj se v razvitem svetu izrazito povečuje število delavcev, ki delo opravljajo v pisarnah.

Zato so se v oddaji Avtomobilnost odločili, da poskušajo najti prostor, ki bo vsaj približno takšnih mer, kot je potniška kabina v avtomobilu. Ker čedalje več ljudi ne samo da veliko časa preživi v pisarnah, ampak svoj čas preživljajo tudi v avtomobilu. Pa ne govorimo samo o poklicnih voznikih. In če je urejen prostor v pisarni, bi moral biti tudi tisti v avtomobilu.

Udobje zaradi varnosti
So vozniki, ki svoj delovnik preživijo v avtomobilih, v primerjavi s kolegi v pisarnah diskriminirani?

Zakonodaja jasno nalaga, kakšna pravila morajo biti v pisarni na delovnem mestu. Koliko mora biti oddaljen računalnik, kakšna mora biti površina mize, kakšna mora biti osvetlitev. Včasih pa pozabljamo, da sta za marsikaterega posameznika njegova pisarna dejansko avtosedež in volan. Imamo ogromno zaposlenih, ki dneve preživljajo v avtomobilu, pa niso avtoprevozniki, na primer trgovski potniki, ki opravljajo dostavo po mestu. Tako kot vozniki v avtoprevozništvu preživijo za volanom veliko časa.

"Pomembno je, da se delodajalci zavedajo, da je tudi njihovo delovno mesto pomembno. Da jim nabavijo ustrezen avtomobil z ustrezno strukturo sedeža, volana in podobnih stvari,“ pravi Peter Pogačar, državni sekretar ministra za delo, družino in socialne zadeve.

Pokrčeno sedenje pušča posledice
"Do problemov pride zaradi konstantnega položaja in teh mišic, ki so neaktivne oziroma neprekrvavljene. Nekateri temu rečejo zakisanost telesa. Premalo gibanja pomeni premalo kisika v mišicah. Tega, tako kot možgani, potrebujejo tudi mišice,“ pojasni fizioterapevt Marko Macuh.

Najpogosteje težave zaradi tega nastanejo v ledvenem delu, v globokih ledvenih mišicah in mišicah okoli kolka, saj sedimo na teh mišicah. Neprestano sedimo v pokrčenem položaju.

Seveda ni vseeno, če delo za volanom opravljate samo nekaj dni ali vso delovno dobo. Posledica nepravilne drže, premalo počitka, slabega sedeža so lahko kostno-mišična obolenja. "To pomeni, da bo tak delavec v 10 ali 15 letih več bolniško odsoten, morda bo sledila invalidska upokojitev, to pa pomeni strošek za delodajalca. Vlaganje v zaposlenega po 55. letu je za približno 30 let prepozno. Če je nekdo 30 let vozil avto, ki ni imel ergonomskega sedeža in imel trd volan, mu nov avto ne bo pomagal,“ meni Pogačar.

Prvi korak k reševanju tega problema je popravljen vozniški položaj. Vsi vozniki, tudi starejši, ki sedijo nagnjeni bolj nazaj, pravijo, da jim je tako udobneje. Čeprav avto ni kavč, saj v kavču lenarimo, v avtosedežu pa moramo biti dejavni. Je taka drža v resnici bolj sproščujoča ali je za telo obremenjujoča?

Osebni kondicijski trener Boštjan Gams svetuje, da je položaj hrbtenice med vožnjo ves čas podprt. To, da sedimo pokončno, je vsekakor dobro.

"Varen položaj v avtu, varno sedenje je najboljši položaj za samo hrbtenico oziroma za človekovo zdravje. V takem položaju so vretenca najbolj poravnana. Če sedimo aktivno, se zavarujemo pred vibracijami, ki so v avtu ves čas. V avtomobilu je veliko spreminjanja smeri, naglega zaviranja. Proti vsem tem dejavnikom se lahko zavarujemo, če imamo telo aktivno, v pokončnem položaju, smo ves čas pripravljeni, spremljamo vožnjo,“ pravi Macuh, Gams pa k temu dodaja: "Običajno mislimo, da imamo šibke hrbtne mišice, kar izhaja iz skrajšanih prsnih mišic, zato nam ležeči položaj za volanom godi. Dolgoročno pa to ni dobro.“

Kot bi skakali po trampolinu
Če smo zleknjeni nazaj, moramo ves čas segati proti volanu, posledično naš vrat išče prostor. Če bi bili v pokončnem položaju, se to ne bi dogajalo. Mišice so zato neprekrvavljene, neaktivne, vibracije v kombinaciji z nepravilno držo še dodatno povzročijo stiskanje medvretenčnih ploščic. Povzročijo neke vrste dehidracijo. Zato smo po daljši vožnji ranljivejši, kot bi bili sicer. "Podoben primer je skakanje na trampolinu. Ko po 20 minutah skakanja stopimo na trdna tla, imamo še vedno občutek, da telo vibrira. Nekaj podobnega se dogaja z medvretenčnimi ploščicami med vožnjo,“ pojasni fizioterapevt.

Vendar pa je praksa, da so službeni avtomobili oskubljeni do konca. Kdaj lahko pričakujemo, da bo šef delavcu zagotovil, da bo imel v vozilu masažni sedež?

"Ministrstvo si želi, da ne bi bile potrebne le zakonske sankcije. Ogromno delamo s kampanjami za ozaveščanje. Včasih si želim, da bi se delodajalci zavedali, kako pomembno je, da v pisarni zagotovijo poseben, ergonomsko oblikovani sedež. In da podobno uredijo tudi v službenem avtomobilu. Delodajalci se bodo morali začeti zavedati, da je vlaganje v zdravje njihovega zaposlenega vsaj tako pomembna naložba, kot je nakup novega tovornjaka, službenega avtomobila. Najbolj dobičkonosna naložba je v zaposlenega,“ pravi Pogačar.

V akcijskem načrtu za starejši trg dela, ko bodo morali zagotoviti, da bodo tudi starejši opravljali delo, so na ministrstvu predvideli ukrepe, ne nazadnje tudi subvencije za delodajalce, ki bodo vlagali v varno in zdravo delovno mesto. "Zagotovo je nakup varnega in zdravega avtomobila za službene potrebe eden od tistih ukrepov, kjer delodajalec dolgoročno pomaga tudi samemu sebi. Samo zdrav delavec je zadovoljen delavec,“ še dodaja Pogačar.

Kako vozila kupujejo pri Pošti Slovenije in Krki?
Zato smo povprašali na Pošto Slovenije, kjer trenutno upravljajo 954 lahkih gospodarskih vozil in 75 tovornjakov, in Krko, kjer vozni park obsega okoli 270 vozil, kaj so normativi pri nabavi službenih vozil.

Pri Pošti Slovenije pravijo, da vozni park posodabljajo vsako leto, z novimi vozili pa nadomeščajo dotrajana vozila, ki izpolnjujejo veljavna merila za odpis in v minimalni meri, kot rezerva vozil. Povprečna starost manjših dostavnikov je 4,9 leta, kombijev 6,2 leta, medtem ko je povprečna starost tovornjakov 8,5 leta.

Pojasnili so nam, da pri zakonsko predpisanem rednem usposabljanju njihovih voznikov tovornjakov (podaljševanje kode 95), po predpisanem programu v okviru teme varovanja zdravja pri delu obravnavajo tudi tematike glede pravilne uporabe voznikovega sedeža in pravilnega sedenja voznika (mišične aktivnosti med vožnjo in odmori za preprečevanje hrbteničnih in mišičnih obolenj). Pri naročanju vozil iz segmenta manjših dostavnikov v tehničnih zahtevah predpisujejo ojačan voznikov sedež (ravna pena z višjo nosilnostjo kot serijska, ojačano ogrodje, žična mreža pod peno, oblazinjenje oziroma dodatna prevleka za intenzivno uporabo). Navedene zahteve po voznikovem sedežu v lahkih dostavnih vozilih v okvirju javnega naročanja ne predpisujejo kot obvezni pogoj, saj zahteve ne izpolnjujejo vsi morebitni ponudniki teh vozil. V primerih, ko ponudnik ponudi ojačan voznikov sedež, izpolnitev zahteve dodatno točkujejo. Pri naročanju vozil iz segmenta tovornjakov pa pri Pošti Slovenije v tehničnih zahtevah kot obvezni pogoj predpisujejo nastavljiv in zračno vzmeten sedež voznika.

V službi za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, pa so nam pojasnili, da so ključn merila za nabavo varnost, cena, ekonomičnost in funkcionalnost samega vozila. Pojasnili so, da velik pomen skrbi za zdravje in varnost dajejo tako kot pri nabavi delovne opreme tudi pri nakupu službenih vozil. "Pri tovornih vozilih, s katerimi se opravi največ kilometrov, za zdravo sedenje oziroma udobje med vožnjo vedno izberemo kakovostne komfortne sedeže. Pri osebnih vozilih prav tako izberemo opremo, ki ima komforten sedež. Sodelavci prevozijo različno število kilometrov - profesionalni vozniki osebnih in tovornih vozil na letni ravni opravijo 100.000 do 130.000 kilometrov, drugi pa v povprečju od 20.000 do 45.000 kilometrov,“ so nam pojasnili iz Krke.

"Vendar pa se morajo truditi tudi vozniki, da bodo pravilno sedeli, ne predaleč od volana, dovolj pokončno …“ zadnjo oddajo Avtomobilnost končuje Brglez.