S prvimi praktičnimi preizkusi so pri Oplu začeli skoraj dobesedno na dvorišču tovarne leta 1903, danes pa imajo za preizkušanje svojih bodočih serijskih modelov, pa tudi različnih izboljšav na tistih, ki so že v prodaji, na voljo več preizkusnih poligonov. Največji med njimi je v Dudenhofnu, približno 50 kilometrov oddaljen od sedeža tovarne in mednarodnega razvojnega centra v Rüsselsheimu.

Začelo se je z malim ovalom pri tovarni
Sodoben testni center se seveda močno razlikuje od prvega preizkusnega ovala na dvorišču tovarne, kjer so prvi Oplovi izdelki nabirali kilometre že od leta 1903 dalje. Mali dvoriščni oval je postal premajhen že do začetka dvajsetih let preteklega stoletja, zato so leta 1920 odprli za tedanje čase sodoben motodrom, ki je služil tako za prirejanje različnih dirk kot tudi preizkušanje Oplovih vozil. Oval, ki je imel na zavojih 32-stopinjski naklon je dovoljeval varno doseganje hitrosti do 140 kilometrov na uro, kar je bil tedaj rekord za tovrstne objekte v svetu. Motodrom je bil tudi prvi na ozemlju Nemčije, na njem pa so prirejali različne športne in promocijske dogodke, povezane z znamko.

Približno tri desetletja po odprtju omenjenega motodroma, so leta 1951 začeli uporabljati nov preizkusni center, ki so ga v petih mesecih zgradili na 150.000 kvadratnih metrih površine. Glede na njegovo zasnovo, poleg 1.500 metrov dolgega ovala za hitrostne preizkuse so zgradili tudi vzorčne odseke različnih cest, so lahko preizkuse bodočih modelov "umaknili" z javnih cest in se tako izognili neželenemu uhajanju skrivnosti o preizkušanju prototipov, poleg tega pa so bili v bližini vedno strokovnjaki za morebitne tehnične posege.

Različni odseki za različne razmere
Na poligonu so lahko avtomobile izpostavili vožnji po makadamskih, tlakovanih, betoniranih ali asfaltiranih cestnih odsekih, za skrajnosti so poskrbele posebne proge s številnimi udarnimi jamami, izboklinami in podobnim, kar je omogočalo skrajnosti pri preizkušanju podvozij, vzmetenja, hrupa v potniški kabini …

Predvsem preizkusom zmogljivosti pogonskih agregatov, menjalnikov in zavor so bile namenjene različne vzpetine in spusti. Obnašanje vozil pa so lahko preizkušali tudi na simuliranih spolzkih odsekih, pri vožnji skozi večjo količino vode na cestišču, različnih ovinkih, naklonih cestišč … skratka, v situacijah s katerimi se tudi dejansko srečujejo vozniki med vožnjo.

Sodoben center s 60 kilometri cest
Glede na širitev ponudbe modelov pa je tudi novi center postal kmalu premajhen, zato so leta 1966 odprli današnji osrednji center pri Dudenhofnu, kjer je bilo ob odprtju kar 33 kilometrov različnih cest, danes pa je njihova skupna dolžina narasla že na 60 kilometrov. V starem centru še danes deluje nekaj pomembnih oddelkov, kot sta na primer laboratorij za elektromagnetsko kompatibilnost sistemov v vozilih in center za preizkusne trke, v novem centru pa so močno razširili obseg preizkusov in ga uporabljajo tudi za prirejanje različnih javnih dogodkov, prireditev ali šol varne vožnje. Letno tako center obišče približno 10 tisoč obiskovalcev.

Pri Oplu so v zvezi z njihovim centrom še posebej ponosni na to, da poskušajo vse dejavnosti opravljati čim manj moteče oziroma škodljivo do okolja. Pa naj gre za uporabo vode pri ustvarjanju različnih voznih pogojev, reciklirajo tudi 90 odstotkov vode, namenjene pranju vozil, skrbno pa ravnajo tudi z 18 različnimi vrstami goriva, kolikor ga je na voljo za testiranje različnih modelov. Med novejše pridobitve pa sodijo tudi polnilna mesta za avtomobile z električnim pogonom. In ker se v tako velikem centru vedno kaj dogaja, za nadzor in usklajevanje dejavnosti skrbi pravi kontrolni center, kjer točno vedo, koliko vozil je na poligonu, kateri preizkusi potekajo, pa tudi kakšno bo vreme oziroma kje bodo ustvarili značilne vozne pogoje za posamezen preizkus.

Tekst: M. Kr.
Foto: Opel