Pred kratkim je predsednik vlade rekel: "Kar je dobro za nemško avtomobilsko industrijo, je dobro tudi za našo." In ima prav. Vsaj če gledamo zgodovinsko.

Kar zadeva slovenska podjetja, smo bili prek dobaviteljev v avtomobilski posel, še posebej nemški, vedno močno vpeti. Na mestu je torej vprašanje, kako pomembni smo za nemške tovarne zdaj, ko se v tej situaciji pospešene elektrifikacije vsak rešuje sam in po svoje? Tu naletimo na situacijo, ki je, spet zgodovinsko gledano, tudi nismo pričakovali. V avtomobilskem poslovnem svetu je trenutno najbolj vroče vprašanje, ali nemška avtomobilska industrija ve, kam gre? In mi z njimi.

Bipolarna motnja EU-ja

To se do zdaj še ni zgodilo. Vedno so imeli načrt. Včasih za dobro desetletje naprej, pozneje, ko se je vse skrajšalo, pa manj. A imeli so načrt. Nemška avtomobilska industrija je velik tanker, ki težko hitro spremeni smer. To je včasih slabo, a prav to hkrati daje vsem, ki smo prisesani nanjo, določeno stabilnost. Negotovost in znaki političnih bipolarnih motenj, ki jih gledamo zdaj na EU-parketu in v nemškem političnem ter siceršnjem okolju, pa so jasen signal za kitajske znamke in njihove dobavitelje. Vstop na naš trg s cenovno dostopnimi, privlačnimi avtomobili zanje nikoli ni bil lažji.

Ampak, ne pozabimo, pred dvajsetimi in več leti smo mi k njim prišli z novo tehnologijo in privlačnimi modeli. Najprej cenejšimi, potem dragimi. Ti časi se končujejo. Ali veste, koliko svojih, vedno privlačnejših in cenovno dostopnih znamk imajo na Kitajskem. No, pa saj jih bomo spoznali. Eno smo preizkusili v Avtomobilnosti, vozila pa so že na terminalih Luke Koper.

Vabljeni k ogledu videoprispevka iz oddaje Avtomobilnost.