WLTP je kratica, ki je veliko avtomobilskim proizvajalcem povzročila glavobole. Kot smo že podrobno pisali, gre za nov način merjenja porabe goriva. WLTP v prevodu pomeni svetovno usklajeni postopek testiranja. V praksi je prinesel velike spremembe tako za proizvajalce vozil, ki morajo zdaj namesto v laboratoriju izvajati bolj poglobljene teste porabe goriva in emisij v realnih razmerah, kot kupce, ki lahko pričakujejo bolj realne podatke o porabi goriva in naj ne bi bili več razočarani, ko na plakatu zagledajo, da avto porabi 4 litre dizelskega goriva na 100 kilometrov, sami pa mu namerijo porabo šest litrov ali še več.

Bolj realne številke porabe goriva
Test WLTP je namreč pri merjenju porabe goriva veliko bližje realnim številkam kot zastareli način NEDC ("novi evropski vozni cikel" ali New European Driving Cycle), ki je bil predstavljen že pred pol stoletja. WLTP so razvili s ciljem, da bi ga uporabljali kot globalni testni cikel na različnih svetovnih območjih. Vrednosti izpustov in porabe goriva bi bile tako primerljive na svetovni ravni. Ne le kupci, tudi potrošniške organizacije so opozarjale na velika odstopanja med laboratorijskimi meritvami, pri katerih so proizvajalci vozil uporabljali najrazličnejše trike - klimatska naprava je bila izklopljena, platišča prelepljena, motor se je vrtel na stalnih vrtljajih. Protokol NEDC se je tudi zaradi testov, ki so jih izvajale potrošniške organizacije in so pokazali 50 odstotna odstopanja realne porabe goriva od tiste, ki so jo oglaševali proizvajalci vozil, popolnoma zastarel in neuporaben. A proizvajalci vozil niso goljufali, prilagodili so se zastareli zakonodaji.

Novi protokol je sprejela Evropska komisija, pobudnik pa je bil Odbor za okolje. Veter v jadra pospešku sprejetja novih normativov je dala tudi afera dieselgate. WLTP cikel je bil umerjen novim, sodobnim načinom transporta. Meritve po novih pravilih so razdeljene na štiri faze z različnimi stopnjami hitrosti, in sicer počasno, srednjo, visoko in zelo visoko. Vsaka faza vključuje različne načine vožnje z različnim pospeševanjem, prestavljanjem, zaviranjem in ustavljanjem. Za vsak model avtomobila morajo izmeriti najnižjo vrednost izpustov in porabe pri najbolj ekonomičnem paketu opreme ter najvišjo vrednost izpustov in porabe pri najmanj ekonomičnem paketu opreme.

Točili bomo še eno tekočino
Po starih pravilih so morali proizvajalci po navedbah Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) homologacijo izdelati za vsak model in motor, po novih pa bo homologacija potrebna za vsak paket opreme vozila in tudi za dodatno opremo. To od proizvajalcev zahteva različne ukrepe, da bodo vrednosti čim nižje. Pravila veljajo za popolnoma nove modele avtomobilov, predstavljene od 1. septembra naprej. Še vedno sicer ni pričakovati, da bodo tovarniški podatki popolnoma identični tistim v realnem življenju. Način uporabe avtomobila se močno razlikuje med posameznimi državami, tudi povprečne hitrosti. V Nemčiji je pričakovati večja odstopanja kot pri nas, saj so ponekod na nemških avtocestah povprečne hitrosti v primerjavi s Slovenijo veliko večje, saj ponekod na avtocesti ni hitrostnih omejitev, temu primerna pa je tudi večja poraba goriva.

Novi standardi bodo v marsikateri državi spremenili tudi način obdavčevanja avtomobilov, saj bodo slednji zaradi večjih realnih emisij lahko bolj obdavčeni, kar se bo poznalo tudi pri nakupni ceni. Prav tako je večina bencinskih motorjev zdaj opremljena s filtri za trdne delce, kar proizvajalcem prinaša dodatne stroške. Lastniki vozil z dizelskimi motorji se bodo navaditi točiti še eno tekočino - AdBlue. To je dodatek, ki pri dizelskih motorjih skrbi za čiščenje izpuha strupenih dušikovih izpustov NOx. Je del selektivnega redukcijskega katalizatorja (SCR), brez te tekočine pa sistem čiščenja ne deluje.