Zakaj avtomobilska oddaja in zakaj izobraževalna oddaja? Danes vsi na televiziji pričakujejo tip oddaje Top Gear.
Po prvih sto oddajah nas najbolj veseli, da so gledalci v zelo velikem številu oddajo sprejeli v takem vsebinskem kontekstu, kot smo si jo ustvarjalci tudi zamislili. Od prve oddaje je minilo že ravno dovolj časa, da se hitro pozabi, kako je bilo na začetku, ko smo morali večkrat poslušati očitke, da ne razumemo, kakšne avtomobilistične oddaje se danes na televizijah gledajo. Govorili so nam o Top Gearu, o tem, da mora biti v oddaji več superšportnih avtomobilov, pa mladih deklet, dirkališč in podobno, ter da so avtomobili predvsem moška igrača. Razvedrilo.

Ampak avtomobile sprejemamo kot razvedrilo?
Res je, marsikdaj so lahko tudi razvedrilo, a za večino voznikov so predvsem osnovno prevozno sredstvo, s katerim povezujejo celo vrsto finančnih stroškov, ki praviloma močno zarežejo v družinski ali osebni proračun. In prav tukaj vidimo svojo priložnost. V Sloveniji je bilo lani registriranih 1.100.000 osebnih vozil. To pomeni, da je lahko oddaja kot vir kakovostnih informacij s področij prometne varnosti, ekologije, tehnologije in mobilnosti na splošno za večino državljanov zelo pomembna - in v tem vidimo svoje ključno poslanstvo, ki hkrati popolnoma sovpade s poslanstvom RTV Slovenija.

Nacionalni medij mora s komercialnimi tekmovati s strokovnostjo, dodatno vrednostjo. Se strinjate s tem?
Zagotovo. Morate vedeti, da pri Avtomobilnosti uporabljamo tri temeljne komunikacijske platforme, televizijo, radio in splet, s katerim pokrijemo praktično celotno slovensko občinstvo. Zato je pred nami odgovorno delo. Ljudje upoštevajo naše nasvete, ki morajo biti strokovni, saj se jih v praksi držijo. Ekipa ustvarjalcev oddaje je sestavljena iz posameznikov, ki so se v preteklosti že potrdili v različnih medijskih okoljih, zato je bilo za nas popolnoma samoumevno, da vidimo nacionalni medij kot enovito hišo, v kateri lahko izbrano temo državljanom posredujemo v radijski, televizijski in spletni obliki. Vsaka izmed vsebin, ki se je lotimo, dobi svoje mesto na vseh treh medijskih kanalih. Vsak kanal zahteva svojo pozornost, sicer sporočilo ne doseže naslovnika v obliki, ki jo ta pričakuje, in ker današnji gledalec, poslušalec in bralec ni potrpežljiv, je treba biti na to zelo pozoren.

Vendar pa ste pred kratkim tudi izzivali. Sami ste se v Porschejevi panameri po nemški avtocesti, seveda pravilno in po cestnih pravilih, vozili s hitrostjo, večjo od 300 km/h. Precej polemik med bralci je bilo tudi na temo fobij - v smislu, da taki vozniki ne smejo biti na cesti. Se kdaj bojite, da greste s kakšno temo predaleč?
To je del naše zamisli, v kateri dajemo varnosti novo obliko. Pred kratkim sem videl, da je nekdo natisnil novo zgibanko za varno vožnjo motoristov. Leta 2017 misli z zgibanko vplivati na vedenje motoristov v prometu? Prometno varnost v Avtomobilnosti obravnavamo z zelo različnih vidikov, a pri vsaki izmed izbranih in obravnavanih vsebin vedno iščemo isto – sporočilo, ki ga posredujemo, mora imeti za uporabnika dodano vrednost.

Ampak pri varnosti je treba biti zelo previden, bralci, gledalci ali poslušalci so lahko tudi zelo površni.
Prav pri varnosti to nikakor ni enostavno, saj večino najpomembnejših sporočil za varno vožnjo poznamo vsi, ključno vprašanje je tako predvsem to, zakaj jih ne upoštevamo. Primerov je kolikor hočemo, od telefoniranja med vožnjo, pitja alkohola, premajhne varnostne razdalje ali parkiranja na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide. Saj v resnici prav vsi vemo, da se ne sme klasično telefonirati ali voziti vinjen. Še več, vemo tudi to, zakaj se ne sme in kako močno lahko tako početje postavi naše ali pa življenje koga drugega na glavo.

Pa to vseeno počnemo. Zakaj?
To je vprašanje, ki si ga ustvarjalci Avtomobilnosti postavljamo ves čas, in ker vemo, da v resnici pri večini voznic in voznikov ne gre za hoteno, če hočete naklepno zlonamerno dejanje, temveč prej za malomarnost, brezbrižnost, odtujen občutek za sočloveka in odgovornost, se nam zdi prav, da se potrudimo poiskati nove poti, oblike, vsebine in izvedbe sporočil, ki bi pomagale spremeniti naš ustaljeni vzorec vozniškega obnašanja.

Kot sem omenil v enem izmed prejšnjih vprašanj, svet, v katerem živimo, postaja vse bolj površen, površinski in izrazito potrošniški - tudi ko govorimo o sprejemanju sporočil.
Vzrok za to je zagotovo tudi v tem, da na nas vsak dan preži na stotine informacij, ki med seboj bijejo oster boj za našo pozornost. Če hočemo, da prometnovarnostna sporočila dosežejo voznika in vse druge udeležence v prometu v kar največjem številu, moramo izbrati svežo vsebino, sporočilo pa oblikovati in posredovati tako, da je kar najprivlačnejše.

To je seveda veliko težje.
Seveda, a ker hočemo dejavno vplivati na izboljšanje prometne varnosti, se je vredno potruditi. Pri tem upoštevamo vsa pravila sodobnih trženjskih metod oblikovanja in posredovanja informacij, kar je velika novost v našem prostoru. Prepričani smo, da le tako sporočilo skoči pred druga in pritegne trenutek pozornosti gledalca, poslušalca ali bralca. Ne bi rekel, da gremo predaleč - prej, da gremo tja, kamor drugi ne. Je pa treba biti pri izbiri teme, oblikovanju sporočila ali izvedbi izjemno pozoren in previden. Sporočilo mora biti vselej lahko razumljivo in z brezhibno jasnim prometnovarnostnim sporočilom. Zakaj ne bi povedali, kako se varno vozi pri hitrostih, večjih od 130 km/h, če lahko blizu Slovenije vozimo tudi hitreje? Zakaj ne spregovoriti, kaj je to dinamična vožnja, če pa nam z vsake reklame za nov model avtomobila govorijo o tem, kako dinamičen je in da prav takega potrebujemo, in zakaj ne bi, na primer, odprli teme varnih prevozov v šolo, če je jasno, da se v šoli med uro prometa govori eno, v šolskem kombiju pa se zjutraj in popoldne dogaja nekaj popolnoma drugega. Sodoben način sporočanja prometnovarnostnih vsebin bomo nadaljevali, saj imamo odlične odzive, to nam daje upanje, da posredovano sporočilo tudi v resnici doseže velik krog ljudi in se jih tudi dotakne.

Če smo se dotaknili površnosti, pa je prav spletni portal MMC s svojimi komentatorji pod novicami dokaz, da je veliko bralcev zelo izobraženih, tudi glede avtomobilov. Čutite zaradi tega dodatno odgovornost?
Zelo, a to samo po sebi še ni presenečenje, saj je z avtomobili približno tako kot z nogometom, politiko in seksom, o tem vsi vemo vse in imamo o vsem tudi izdelano mnenje. Bolj me navduši, kako hitro znajo bralci MMC-ja prepoznati bistvo sporočila neke informacije in kako dolgo lahko o tem med seboj tvorno in pogosto tudi zelo strokovno polemizirajo. V taki debati se ne vidi samo to, da neko področje poznajo, ampak tudi to, da o mobilnosti razmišljajo celovito, saj se iz branja njihovih komentarjev vidi tako interdisciplinarno razmišljanje kot končna logična izpeljava misli. Pa še nekaj se mi zdi pomembno. Imam občutek, da na MMC-ju razpravljavci, vsaj pri resnih avtomobilskih temah, ne zdrsnejo tako hitro - kot na drugih spletnih kanalih - na polje žaljenja ali političnega obračunavanja, kar me zelo veseli.

Se vas kdaj kakšen negativen komentar dotakne?
Seveda. Pa še kako. Primitivni komentarji ali taki brez vsebine me pustijo popolnoma hladnega. Prav nasprotno pa me utemeljene konstruktivne kritike ne izpustijo, dokler se s sodelavci ne pogovorimo in ne najdemo ustreznega odgovora. Sam še nisem napisal niti enega komentarja, a se je v času 100 oddaj že dvakrat zgodilo, da sem hotel napisati dvema, ki sta napisala zelo tehtne razmisleke in kritike, da ju vabim na malico, saj sta pravkar bistveno pripomogla h kakovostni rasti naše oddaje.

Trenutno so tudi v Sloveniji zelo popularni blogerji in vlogerji, ki so nekakšna konkurenca tako televiziji kot spletnim medijem. Sami sebi pravijo tudi "influencerji", torej da vplivajo na javno mnenje. Kako se lahko televizijci borite z novimi trendi. Videovsebino, pogosto tudi zelo dobro, lahko danes ponudi vsak. Številnim na družbenih omrežjih sledi na tisoče, desettisoče ljudi.
Vstopili smo v obdobje hiperprodukcije informacij in v Avtomobilnosti se tega zelo dobro zavedamo. Vsako vsebino, ki jo pripravljamo za oddajo, predelamo še za različico za MMC, YouTube, Facebook in Instagram, v mislih pa imamo tudi izdelavo svojega podkasta Avtomobilnost. Se pravi, da ista maloštevilna ekipa avtorjev pripravi vsebino in jo na koncu prilagodi številnim različnim medijskim platformam, saj ima vsak medij svoja pravila in logiko delovanja. To zahteva veliko dela, a je hkrati nuja. Pa tudi velika priložnost, še posebej za nas, ki delujemo v okviru RTV Slovenija. Vsi našteti medijski kanali nam dajejo priložnosti, da pred televizijski zaslon pripeljemo še več gledalcev. Kamor koli greš, na katero koli platformo, tam mora biti tudi Avtomobilnost RTV SLO. Tako lahko upamo na še več ogledov MMC-ja, oddaje in poslušanja Vala 202. Zgolj za ponazoritev tega, kako hitro se svet pri posredovanju informacij spreminja, pa zgolj ta podatek, leta 2006 je revija Time izbrala za ime leta tebe ali You. Spomnim se, da je spodaj pisalo: "Ja ti. Ti imaš v posesti dobo informiranja. Dobrodošel v novi svet." Ampak zdaj je že jasno, kaj se zgodi, če imamo vsi omogočeno možnost informiranja. 400 ur videovsebin naložijo ljudje po vsem svetu vsako minuto na YouTube. Vsako minuto! Uporablja ga že več kot 1,3 milijarde ljudi, v občutno višjem odstotku pa moški. Upam, da bo prihodnost bolj kot količino informacij prinesla kakovost teh, a to je že druga zgodba.

V 100 oddajah ste obdelali okoli 200 tematik. Vam je sploh še kaj ostalo na zalogi ali (avto)mobilnost ponuja neskončen vir tematik?
Če s čim ekipa Avtomobilnosti nima težav, potem so to vsebine. Mi bi si želeli imeti še več oddaj, pa da bi bile enourne, saj bi nam to dalo možnosti drugačnega, še sodobnejšega oblikovanja oddaje ter izčrpnejšo obravnavo izbranih tem. Je pa lepo pogledati nazaj in ugotoviti, da ima ekipa res veliko idej. A tukaj je še izvedba, sama ideja, pa naj je še tako dobra, ni dovolj. Pri izdelavi oddaje je izvedba precej zapletenejše opravilo kot pri spletu ali časopisu. Gledalci gotovo opazijo, da veliko tem posnamemo v tujini, kar pomeni velik logistični zalogaj in pogosto zelo tehnično in izvedbeno zahtevna snemanja. Snemanje pri 300 km/h, v bobu, atraktivne vožnje z motociklom po zavitih cestah na sredozemskem otoku ali zimske vožnje na ledeniku - to ni delo za vsakogar. Takoj po snemanju se začne pregledovanje in montaža, pogosto to počnemo v avtomobilu, letalu, v čakalnicah letališča, fotograf pripravlja zgodbo za MMC, drugi že pripravljajo daljšo zgodbo za članek ... Intenzivno in zanimivo je. Toliko dela pa opravimo predvsem zato, ker se spoštujemo, cenimo delo vsakega posameznika in se nam uspe ob delu tudi zabavati.

Nam za konec zaupate, v kakšno smer bo šla oddaja v prihodnje?
Ob že omenjenem podkastu lahko dodam še popolnoma drugačne predstavitve avtomobilov. Takih pri nas še ni. Nove modele avtomobilov želimo gledalcem predstaviti tako, da si bodo znali kar najbolj jasno predstavljati, kaj avtomobil v resnici ponuja. Transparentno, lahko razumljivo in koristno za uporabnika. Na delavnice Avtomobilnosti bi radi v prihodnje povabili še več gledalcev, projekt Osnovna šola varne vožnje je pred novim mejnikom, v katerem bomo tiste osnovne šole, ki so za varen prevoz otrok pripravljene narediti še korak več, postavili pred nov izziv, oddaji se bo pridružil še kakšen obraz ...

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil celotni ekipi Avtomobilnosti, bralcem, gledalcem in poslušalcem, rad pa bi povedal tudi to, da oddaj in dogodkov, kot so delavnice, pa tudi Tehnološki paviljon v okviru letošnjega Slovenskega avtomobilskega salona v Ljubljani, kljub našemu naporu ne bi bilo, če nam pri njih ne bi stala ob strani tudi podjetja in avtomobilske znamke, ki verjamejo, da je z dejavno udeležbo mogoče doseči velike pozitivne spremembe v prometni varnosti, za kar smo jim vselej iskreno hvaležni.

Naprej gremo s plinom do konca!

Če ste zamudili zadnjo, jubilejno 100. oddajo Avtomobilnosti, si jo lahko pogledate v spodnjem videu.